Stalno prebivališče ima zavarovanec v državi, kjer ponavadi živi. Pri tem se upošteva tudi, v kateri državi je središče njegovih življenjskih interesov. Seznam meril, ki jih zavodi za zavarovanje uporabijo za ugotavljanje stalnega prebivališča, je naveden v členu 11 izvedbene uredbe 987/2009.

Ta merila so: trajanje vašega bivanja na ozemlju zadevnih držav; vaše družinske okoliščine in vezi; vaše stanovanjske razmere in kako trajne so; kraj vaših poklicnih ali nepridobitnih dejavnosti; značilnosti vaše poklicne dejavnosti; rezidentski status za davčne namene; vir dohodkov (za študente). O državi stalnega prebivališča odloči zavod za zavarovanje in ne zavarovanec.

Začasno bivanje je obdobje bivanja v kraju, ki ni vaše stalno prebivališče in kamor ne prenesete središča svojih življenjskih interesov. Središče življenjskih interesov ugotovi zavod za zavarovanje in tako določi vaše stalno prebivališče (glej zgoraj). Za namene koordinacije sistemov socialne varnosti začasno bivanje ni časovno omejeno, ampak je vezano na opredelitev stalnega prebivališča.

Na primer: če se študent, ki v tujini študira več kot tri mesece, prijavi pri pristojnih organih države gostiteljice, to ne pomeni spremembe stalnega prebivališča. Če se namerava študent po zaključenem študiju v tujini vrniti v državo stalnega prebivališča, šteje njegovo bivanje v tujini za začasno in študent lahko uporablja evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe pomeni katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti zadevne države (tj. države članice EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške ali Švice), v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja (člen 1 uredbe 883/2004).

Čezmejni (obmejni) delavec je vsaka oseba, ki dela v eni državi članici EU, Lihtenštajnu, Švici, na Islandiji in Norveškem, vendar stalno prebiva v drugi od naštetih držav, v katero se praviloma vrača vsak dan ali najmanj enkrat na teden.

V skladu s predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti je zavarovana oseba vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za pravico do nadomestil in storitev socialne varnosti, kot so opredeljeni v zakonodaji države članice EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške ali Švice.

Družinski član pomeni vsako osebo, ki je opredeljena ali priznana za tako z zakonodajo ene od držav EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške ali Švice, po kateri se zagotavljajo pravice iz zavarovanja. >> Poiščite pristojni zavod na našem seznamu

V predpisih EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti velja za osebo brez državljanstva opredelitev iz 1. člena Konvencije o statusu oseb brez državljanstva, podpisane v New Yorku 28. septembra 1954.

V predpisih EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti velja za begunca opredelitev iz 1. člena Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951.