Archive:Statistika državnih financ

Podatki, pridobljeni 22. aprila 2020.

Predvidena posodobitev članka: julija 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 7 December 2020.

Highlights

Delež javnofinančnega primanjkljaja glede na BDP EU-27 se je povečal z –0,4 % v letu 2018 na –0,6 % v letu 2019, pri čemer je bil leta 2018 zajet najnižji primanjkljaj v razpoložljivih časovnih vrstah.

V EU-27 se je delež javnega dolga v BDP zmanjšal z 79,6 % ob koncu leta 2018 na 77,8 % ob koncu leta 2019.

Delež javnega dolga v BDP je ob koncu leta 2019 znašal od 8,4 % v Estoniji do 176,6 % v Grčiji.

Javni dolg, 2018 in 2019
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10dd_edpt1)

V tem članku je proučeno, kako se je ključna statistika državnih financ razvila v Evropski uniji (EU) in euroobmočju (EO-19). Zlasti so obravnavani javnofinančni primanjkljaji, bruto dolg, skupni prihodki in skupni odhodki ter davki in socialni prispevki, ki so glavni vir javnofinančnih prihodkov.

Full article

Uvod

Statistika državnih financ vsebuje ključne kazalnike za opredelitev stanja gospodarstev držav članic EU. V skladu s pogoji Pakta za stabilnost in rast EU so se države članice zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranjale pod določenimi mejami: javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči 3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme presegati 60 % BDP. Če država članica ne spoštuje teh omejitev, se začne t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP). Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedeni omejitvi primanjkljaja in dolga sta tudi merili za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja revizija integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (revidiranih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

V letu 2019 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-27 in euroobmočju (EO-19) v primerjavi z letom 2018 povečal. Na obeh območjih je bilo opaženo zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP.

Javnofinančni presežek/primanjkljaj

V EU-27 se je delež javnofinančnega primanjkljaja glede na BDP povečal z –0,4 % leta 2018 na –0,6 % leta 2019, v EO-19 pa z –0,5 % na –0,6 %. Na ravni EU-27 in euroobmočja so bili leta 2018 zabeleženi najnižji primanjkljaji v razpoložljivih časovnih vrstah.

Leta 2019 je imelo 16 držav članic EU-27 – Danska (+3,7 %), Luksemburg (+2,2 %), Bolgarija (+2,1 %), Ciper in Nizozemska (obe +1,7 %), Grčija (+1,5 %), Nemčija (+1,4 %), Avstrija (+0,7 %), Slovenija, Malta in Švedska (vse +0,5 %), Hrvaška in Irska (obe +0,4 %), Češka in Litva (obe +0,3 %) ter Portugalska (+0,2 %) – javnofinančne presežke.

Leta 2019 je devet držav članic EU-27, in sicer Latvija, Estonija, Poljska, Finska, Slovaška, Italija, Belgija, Madžarska in Španija, imelo primanjkljaje, ki so bili manjši od 3,0 % BDP. Dve državi članici EU-27 sta imeli primanjkljaj, ki je bil enak ali večji od 3,0 % BDP: Francija (–3,0 %) in Romunija (–4,3 %) (glej Sliko 1).

Slika 1: Javnofinančni saldo, 2018 in 2019
(neto izposojanje (–) ali posojanje (+) sektorja država v % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10dd_edpt1)

Javnofinančni saldo (glede na BDP) se je leta 2019 v primerjavi z letom 2018 izboljšal v 13 državah članicah EU-27 in v Združenem kraljestvu, pri čemer so bile največje izboljšave salda (za vsaj 1 odstotno točko BDP) na Cipru (+5,4 odstotne točke BDP) in na Danskem (+2,9 odstotne točke BDP). Izboljšanje na Cipru leta 2019 je zlasti očitno v primerjavi z letom 2018, ko je prestrukturiranje banke Cyprus Cooperative Bank Ltd (CCB) – prodaja dobrih delov banke CCB in naknadna vključitev preostalih javnih finančnih struktur za razveljavljanje – vplivalo na javnofinančne račune.

Ciper in Portugalska sta s primanjkljaja leta 2018 napredovali do presežka leta 2019, nobena država članica pa ni napredovala z javnofinančnega salda do presežka. Bolgarija, Danska, Irska, Grčija, Hrvaška, Nizozemska in Avstrija so leta 2019 imele višji presežek kot leta 2018.

Nobena država članica ni nazadovala z javnofinančnega presežka do primanjkljaja. Belgija, Španija, Francija, Poljska, Romunija, Slovaška in Finska so imele leta 2019 večji primanjkljaj kot leta 2018. Nobena država članica ni imela leta 2019 enakega primanjkljaja kot leta 2018, Estonija, Italija, Latvija in Madžarska pa so leta 2019 evidentirale manjši primanjkljaj kot leta 2018.

Tabela 1: Javnofinančni saldo in javni dolg, 2016–2019
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10dd_edpt1)

Javni dolg

V EU-27 se je delež javnega dolga v BDP zmanjšal z 79,6 % konec leta 2018 na 77,8 % konec leta 2019, v EO-19 pa s 85,8 % na 84,1 % (glej Sliko 2).

Konec leta 2019 je skupno 11 držav članic EU-27 poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP: največji delež je imela Grčija (176,6 %), sledile pa so ji Italija (134,8 %), Portugalska (117,7 %), Belgija (98,6 %), Francija (98,1 %), Ciper in Španija (obe 95,5 %).

Najmanjši deleži javnega dolga v BDP so bili evidentirani v Estoniji (8,4 %), Bolgariji (20,4 %), Luksemburgu (22,1 %), na Češkem (30,8 %), Danskem (33,2 %), Švedskem (35,1 %) in v Romuniji (35,2 %).

Slika 2: Javni dolg, 2018 in 2019
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10dd_edpt1)

Konec leta 2019 se je delež javnega dolga v BDP v primerjavi s koncem leta 2018 povečal za štiri države članice EU-27, medtem ko se je zmanjšal za 21 držav članic, zlasti za Ciper (–5,1 odstotne točke BDP), Irsko (–4,8 odstotne točke BDP), Grčijo (–4,6 odstotne točke BDP), Slovenijo in Portugalsko (–4,3 odstotne točke BDP) ter Madžarsko (–3,9 odstotne točke BDP).

V Italiji in Franciji se delež javnega dolga v BDP od leta 2018 do leta 2019 ni spremenil.

Deleži dolga v BDP so se od konca leta 2018 do konca leta 2019 povečali v Litvi (2,4 odstotne točke), Luksemburgu (1,1 odstotne točke), Romuniji (0,5 odstotne točke) in Estoniji (0,1 odstotne točke).

Javnofinančni prihodki in odhodki

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot skupni javnofinančni prihodki in odhodki, izraženi kot delež BDP. V EU-27 so skupni javnofinančni prihodki leta 2019 znašali 46,2 % BDP (enako kot leta 2018), odhodki pa 46,7 % BDP (povečanje s 46,6 % leta 2018). V EO-19 so skupni javnofinančni odhodki leta 2019 znašali 47,1 % BDP (povečanje s 47,0 % leta 2018) skupni prihodki pa 46,5 % BDP (enako kot leta 2018) – glej Sliko 3.

Slika 3: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2009–2019
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Skupni odhodki v EU-27, izraženi kot delež BDP, so leta 2009 znašali 50,6 % BDP, v EO-19 pa 50,9 % BDP. Na obeh območjih so se skupni odhodki kot delež BDP med letoma 2010 in 2011 zmanjšali, leta 2012 povečali in nato zmanjševali do leta 2018 ter se leta 2019 spet nekoliko povečali.

V absolutnem smislu so se skupni javnofinančni odhodki v obdobju 2011–2018 tako v EU-27 kot v EO-19 povečevali počasneje od skupnih javnofinančnih prihodkov, zaradi česar se je primanjkljaj zmanjševal. V letu 2019 pa so se odhodki v EU-27 in EO-19 povečevali hitreje od prihodkov, zato se je primanjkljaj povečal.

Slika 4: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2009–2019
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Medtem ko so se javnofinančni odhodki v EU-27 med letoma 2009 in 2019 skupno povečali za 1 148 milijard EUR, so se skupni javnofinančni prihodki v EU-27 v istem obdobju povečali za 1 709 milijard EUR. Vendar so se med letoma 2018 in 2019 javnofinančni odhodki povečali za 217 milijard EUR, javnofinančni prihodki pa za 195 milijard EUR. V EO-19 so se med letoma 2009 in 2019 javnofinančni odhodki povečali za 889 milijard EUR, prihodki pa za 1 389 milijard EUR. Med letoma 2018 in 2019 so se javnofinančni odhodki povečali za 179 milijard EUR, javnofinančni prihodki pa za 155 milijard EUR (glej Sliko 4).

Raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov se med državami članicami EU-27 precej razlikuje (glej Sliko 5). Leta 2019 so bile države članice z najvišjimi ravnmi skupnih javnofinančnih odhodkov in prihodkov kot deležem BDP (nad 100 %) Francija, Finska, Danska in Belgija; Tudi Norveška je imela delež, večji od 100 %. V letu 2019 je sedem držav članic EU-27 (Irska, Romunija, Litva, Bolgarija, Malta, Latvija in Estonija) in Združeno kraljestvo poročalo o razmeroma majhnih skupnih razmerjih (manj kot 80 % BDP).

Slika 5: Javnofinančni prihodki in odhodki, 2019
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

V EU-27 so glavni sestavni deli skupnih javnofinančnih prihodkov davki in neto socialni prispevki (glej Sliko 6). Leta 2019 so davki obsegali 58,1 % skupnih prihodkov v EU-27 in 56,8 % v EO-19, neto socialni prispevki pa so znašali 30,8 % skupnih prihodkov v EU-27 in 32,4 % v EO-19. Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za netržno proizvodnjo („prodaja/nadomestila“ in investicije iz lastne proizvodnje) so obsegale 7,0 % skupnih prihodkov v EU-27 in 7,1 % v EO-19. Dohodek od lastnine (predvsem obresti, dividende in najemnine) je predstavljal 1,7 % skupnih prihodkov v EU-27 in tudi v EO-19.

Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2019
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU-27 močno razlikovala. Leta 2019 so davki na primer predstavljali manj kot 50 % javnofinančnih prihodkov na Slovaškem, v Romuniji, na Češkem in v Sloveniji, vendar 87,8 % skupnih javnofinančnih prihodkov na Danskem in 80,5 % na Švedskem.

Delež neto socialnih prispevkov v okviru skupnih prihodkov je bil leta 2019 največji na Češkem (37,6 %), ki so ji sledile Nemčija (37,2 %), Slovaška (36,7 %) in Slovenija (36,4 %), najmanjši pa na Danskem (1,5 %) in Švedskem (6,9 % BDP) ter na Islandiji (8,1 % BDP).

Največji delež dohodka od lastnine je bil evidentiran na Norveškem (22,2 %) (glej Sliko 7).

Slika 7: Glavni sestavni deli javnofinančnih prihodkov, 2019
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Največji delež javnofinančnih odhodkov v EU-27 leta 2019 se je nanašal na prerazdelitev prihodkov v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej Sliki 8 in 9).

Slika 8: Sestava skupnih odhodkov, 2019
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) so obsegali 46,1 % skupnih odhodkov v EU-27 in 47,8 % v EO-19. Sredstva za zaposlene so predstavljala 21,7 % javnofinančnih odhodkov v EU-27 in 21,0 % v EO-19. Vmesna potrošnja je obsegala 11,9 % skupnih odhodkov v EU-27 in 11,3 % skupnih odhodkov v EO-19. Dohodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je znašal 3,3 % javnofinančnih odhodkov v EU-27 in 3,5 % v EO-19. Bruto investicije v osnovna sredstva (predvsem naložbe) so predstavljale 6,4 % skupnih odhodkov v EU-27 in 5,9 % v EO-19.

Slika 9: Glavni sestavni deli javnofinančnih odhodkov, 2019
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Glavne vrste javnofinančnih prihodkov so davki na proizvodnjo in uvoz, tekoči davki na dohodek in premoženje itd. in neto socialni prispevki. Leta 2019 so v EU-27 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,5 % BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje itd. 13,0 % BDP, neto socialni prispevki pa 14,2 % BDP. Glede na BDP so se v EU-27 v obdobju 2009–2014 prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz povečali, njihov delež glede na BDP pa se je povečal za 0,9 odstotne točke (glej Sliko 10). Med letoma 2014 in 2019 so davki na proizvodnjo in uvoz kot delež BDP ostali nespremenjeni. Tekoči davki na dohodek in premoženje itd. so – kot delež BDP – najmanjši delež dosegli leta 2010, in sicer 11,7 % BDP, leta 2019 pa so se povečali na 13,0 % BDP. Neto socialni prispevki kot delež BDP so ostali razmeroma stabilni – od 14,1 % do 14,4 % BDP med letoma 2009 in 2019.

Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, EU-27, 2009–2019
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Struktura davčnih prihodkov se je po državah članicah EU-27 leta 2019 zelo razlikovala (glej Sliko 11). Pričakovano so bile države članice z razmeroma visokimi ravnmi odhodkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (kot delež BDP) za sektor država. Leta 2019 je imela na primer Danska največji delež prihodkov glede na BDP od glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, in sicer 47,3 %, sledila pa ji je Francija s 46,7 %. Delež takih prihodkov v BDP je bil manjši od 30 % v dveh državah članicah (na Irskem in v Romuniji).

Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2019
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Government finance statistics: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem predpisuje, da države članice EU Evropski komisiji sporočijo svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja (v angleščini) zbira podrobnejše podatke o statistiki državnih financ in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) ter podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja. Četrtletni nefinančni in finančni računi ter četrtletni bruto javni dolg se predložijo štirikrat letno.

Podatki iz tega članka ustrezajo nekaterim glavnim kazalnikom sektorja država, ki se pripravijo na podlagi nacionalnih računov (ESR 2010).

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, vključno s kapitalskimi odhodki (zlasti bruto investicijami v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter ki se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država, regionalna država (če je primerno), lokalna država in skladi socialne varnosti (če je primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči zaradi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni bruto obveznosti v gotovini in vlogah, dolžniške vrednostne papirje in posojila sektorja država, ki ob koncu leta še niso bila odplačana, izmerjena po nominalni vrednosti in konsolidirana.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke odhodkov zajemajo sredstva za zaposlene (v sektorju država), socialne prejemke (socialne prejemke in socialne transferje v naravi za tržno proizvodnjo, ki jih je kupila država), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni javnofinančni odhodki so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., odhodki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne odhodke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v gotovini ali naravi) pobirajo centralna, regionalna in lokalna država ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

davki na dohodek in premoženje ipd., vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisanimi socialnimi prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dvema dodatnima pripisanima postavkama (dodatni socialni prispevki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v obdobju 2007–2008 so se številne evropske vlade soočale z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so bila povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev v škodo drugih držav EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP, delež dolga v BDP pa ne sme presegati (ali se mora zmanjševati proti) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Države članice EU Evropski komisiji vsako leto predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno velik. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.