Archive:Statistika azila

Podatki, pridobljeni 16. marca 2020 in 26. maja 2020 (del o prošnjah mladoletnikov brez spremstva in del o odločitvah o prošnjah za azil).

Predvidena posodobitev članka: julija 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 2 April 2021.

Highlights

Leta 2019 je 612 700 prosilcev, ki so prvič vložili prošnjo za azil, zaprosilo za mednarodno zaščito v državah članicah EU-27.

Prosilci za azil v EU-27 leta 2019 so bili predvsem državljani Sirije, Afganistana in Venezuele.

Leta 2019 je bilo 38 % prvostopenjskih odločitev EU-27 o azilu pozitivnih.

Število prosilcev za azil (oseb, ki niso državljani EU-27), EU-27, 2008–2019

(¹) 2008–2014: Podatki za Hrvaško niso na voljo.
(²) 2008: Podatki za Bolgarijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Avstrijo, Romunijo, Slovaško in Finsko niso na voljo. 2009: Podatki za Bolgarijo, Grčijo, Španijo, Hrvaško,
Luksemburg, Madžarsko, Avstrijo, Romunijo, Slovaško in Finsko niso na voljo. 2010: Podatki za Bolgarijo, Grčijo, Hrvaško, Luksemburg, Madžarsko, Avstrijo, Romunijo in Finsko niso na voljo.
2011: Podatki za Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in Finsko niso na voljo. 2012: Podatki za Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo niso na voljo. 2013: Podatki za Avstrijo niso na voljo.
Vir: Eurostat (spletna podatkovna koda: migr_asyappctza)

V tem članku je opisan nedavni razvoj dogodkov v zvezi s številom prosilcev za azil in odločitev o prošnjah za azil v Evropski uniji (EU). Azil je vrsta mednarodne zaščite, ki jo podeli država na svojem ozemlju. Prizna se osebi, ki ne more dobiti zaščite v svoji državi državljanstva in/ali prebivališča, zlasti zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja.

Full article

Število prosilcev za azil: povečanje v letu 2019

Potreba po mednarodni zaščiti je eden od glavnih razlogov, ki sili ljudi k prečkanju meja. Kot je prikazano na sliki 1, se je med letoma 2008 in 2012 število prošenj za azil v EU-27 postopno povečevalo, nato pa se je začelo število prosilcev za azil hitreje povečevati, pri čemer je bilo leta 2013 vloženih 400 500 prošenj, leta 2014 594 200 prošenj in leta 2015 približno 1,3 milijona prošenj. Leta 2016 se je število ustalilo na približno 1,2 milijona. Leta 2017 se je število prošenj za azil znatno zmanjšalo, in sicer za 44,5 % v primerjavi z letom 2016, ter se v letu 2018 še naprej zmanjševalo.

V letu 2019 je v 27 sedanjih državah članicah Evropske unije (EU-27) za mednarodno zaščito zaprosilo 676 300 prosilcev za azil, kar pomeni povečanje za 11,2 % v primerjavi z letom 2018. To je bilo prvič od leta 2015, da se je število prošenj za azil od enega leta do drugega povečalo.

Slika 1: Število (tujih) prosilcev za azil, EU-27, 2008–2019
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Prosilci, ki so prvič zaprosili za azil: 612 700 v letu 2019

Število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil v EU-27 ^[1] V letu 2019 je bilo takih 612 700. Prosilec, ki prvič zaprosi za mednarodno zaščito, je oseba, ki je prvič vložila prošnjo za azil v določeni državi članici EU, zato ne pomeni ponovnega prosilca (v tej državi članici) in tako natančneje odraža število na novo prispelih oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v državi članici poročevalki. Leta 2019 je bilo ponovnih prosilcev (oseb, ki so vložile več kot eno prošnjo) v EU-27 63 600, kar je pomenilo 9,4 % skupnega števila prosilcev.

Ta zadnji podatek za leto 2019 je pomenil, da je bilo v EU-27 v primerjavi z letom prej 63 700 več prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil (povečanje s 549 000 v letu 2018 na 612 700 v letu 2019). To povečanje je bilo zlasti posledica večjega števila prosilcev iz Venezuele, Kolumbije in Afganistana (glej sliko 2).

Slika 2: Državljanstvo (tujih) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, EU-27, 2018 in 2019
(v tisočih)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Državljanstvo prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil: največje število iz Sirije, Afganistana in Venezuele

Sirija od leta 2013 ostaja glavna država državljanstva prosilcev za azil v EU-27. Število sirskih prosilcev za azil, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-27 se je z 80 000 leta 2018 zmanjšalo na 74 400 leta 2019, delež Sircev v skupnih podatkih za EU-27 pa se je zmanjšal s 14,6 % na 12,1 %.

Med vsemi prosilci, ki so prvič zaprosili za azil, je bilo 8,6 % Afganistancev in 7,3 % Venezuelcev, medtem ko je bilo Kolumbijcev in Iračanov 5,2 % oziroma 4,4 %.

Med najštevilčnejšimi skupinami prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-27 glede na državljanstvo je bilo leta 2019 največje povečanja števila prošenj v primerjavi z letom 2018 evidentirano za državljane Venezuele (22 600 prošenj več ali +101,9 %), sledili pa so jim državljani Kolumbije (21 800 več ali +216,7 %) in Afganistana (13 600 več ali +34,8 %). Največje zmanjšanje števila prošenj je bilo ugotovljeno za državljane Iraka (9 500 manj ali –26,2 %) in Sirije (5 700 manj ali –7,1 %) ^[2].

Glavne namembne države: Nemčija, Francija in Španija

Leta 2019 je bilo v Nemčiji registriranih 142 400 prosilcev, kar je bilo 23,3 % vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-27. Sledili so ji Francija (119 900 ali 19,6 %), Španija (115 200 ali 18,8 %), Grčija (74 900 ali 12,2 %) in Italija (35 000 ali 5,7 %).

Med državami članicami z več kot 5 000 prosilci, ki so v letu 2019 prvič zaprosili za azil, se je število teh prosilcev v primerjavi s predhodnim letom relativno najbolj povečalo v Španiji (+118,4 % ali 62 400 več prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v letu 2019 kot leta 2018), Cipru (+66,8 % ali 5 100 več), sledile pa so jima Švedska (+27,9 % ali 5 000 več), Belgija (+27,4 % ali 5 000 več), Grčija (+15,3 % ali 9 900 več), Nizozemska (+9,9 % ali 2 000 več) In Francija (+7,6 % ali 8 500 več). V nasprotju s tem so bila največja relativna zmanjšanja evidentirana v Italiji (–34,5 % ali 18 400 manj), Nemčiji (–12,0 %,ali 19 400 manj) in Avstriji (–7,0 % ali 800 manj), glej sliko 3.

Slika 3: Število (tujih) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, 2018 in 2019
(v tisočih prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Tabela 1 prikazuje pregled petih največjih skupin prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil (po državljanstvu), v posameznih državah članicah EU-27, Združenem kraljestvu in državah Efte. V 27 državah članicah EU je bilo največ prosilcev iz Sirije, od tega 39 300 v Nemčiji. Približno 40 300 Venezuelcev (največje število prosilcev iz ene države v eni državi članici EU-27 leta 2019) in 28 900 Kolumbijcev je zaprosilo za zaščito v Španiji, medtem ko je bilo 23 700 prosilcev v Grčiji Afganistancev. V letu 2019 je bilo veliko število prosilcev z istim državljanstvom ugotovljeno tudi v Nemčiji (13 700 prosilcev iz Iraka in 10 800 iz Turčije), Grčiji (10 800 prosilcev iz Sirije) in Franciji (10 000 prosilcev iz Afganistana).

Table 1: Pet glavnih državljanstev (tujih) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, 2019
(število prosilcev, zaokrožene številke)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Starost in spol prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil

Leta 2019 je bilo v EU-27 več kot tri četrtine (77,3 %) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, mlajših od 35 let (glej sliko 4); osebe v starostni skupini 18–34 let so obsegale nekoliko manj kot polovico (47,0 %) vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, skoraj tretjina (30,3 %) vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, pa je bilo mladoletnih, tj. mlajših od 18 let.

Ta starostna porazdelitev prosilcev za azil je bila običajna v skoraj vseh državah članicah EU-27, pri čemer je bilo največ prosilcev starih od 18 do 34 let. Vendar je bilo nekaj odstopanj od tega vzorca: Nemčija, Estonija, Litva, Madžarska, Avstrija in Poljska so poročale o večjem deležu prosilcev za azil, mlajših od 18 let.

Slika 4: Porazdelitev (tujih) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, po starostnih skupinah, 2019
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Glede na porazdelitev prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, po spolu je za azil zaprosilo več moških (61,9 %) kot žensk (38,1 %). V najmlajši starostni skupini (0–13 let) so leta 2019 moški obsegali 51,2 % vseh prosilcev. Večje razlike so bile ugotovljene pri prosilcih za azil, starih od 14 do 17 let ali od 18 do 34 let, pri čemer je bilo 67,9 % oziroma 69,0 % prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, moških, v starostni skupini 35–64 let pa se je ta delež znova zmanjšal na 58,0 %. Leta 2019 je število prosilk v EU-27 v starostni skupini 65 let in več presegalo število moških prosilcev, čeprav je bila ta skupina razmeroma majhna in je znašala le 0,8 % (0,5 % žensk in 0,3 % moških) skupnega števila prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil.

Slika 5: Delež (tujih) moških prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, glede na starostno skupino, EU-27, 2019
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Prošnje mladoletnikov brez spremstva

Mladoletnik brez spremstva je oseba, mlajša od 18 let, ki prispe na ozemlje države članice EU-27 brez spremstva odrasle osebe, odgovorne za mladoletnika, ali mladoletnik, ki je ostal brez spremstva po vstopu na ozemlje države članice. Leta 2019 ^[3] je prošnje v EU-27 vložilo 14 100 mladoletnikov brez spremstva; 7,1 % vseh mladoletnikov je bilo brez spremstva (glej sliko 6).

Leta 2019 je bil v večini držav članic EU-27 delež mladoletnikov brez spremstva manjši od 20 %. Samo pet držav članic je evidentiralo višje stopnje: Romunija (34,5 %), Ciper (46,9 %), Slovaška (69,8 %), Bolgarija (71,8 %) in Slovenija (80,2 %).

Slika 6: Porazdelitev (tujih) mladoletnih prosilcev za azil glede na status, 2019
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza) in (migr_asyunaa)

Odločitve o prošnjah za azil

Podatki o odločitvah o prošnjah za azil so na voljo za dve stopnji, in sicer za prvostopenjske odločitve in končne odločitve, sprejete na podlagi pritožbe ali revizije.

Leta 2019 je bilo v državah članicah EU-27 540 800 prvostopenjskih odločitev o prošnjah za azil in 296 600 končnih odločitev na podlagi pritožbe. Na podlagi prvostopenjskih odločitev je bil status zaščite dodeljen 206 000 osebam, 91 000 osebam pa na podlagi pritožbe.

Daleč največ odločitev (prvostopenjskih in končnih) je bilo izdanih v Nemčiji (glej sliko 7), kjer je bila leta 2019 izdanih 28,5 % vseh prvostopenjskih odločitev in 44,2 % vseh končnih odločitev v EU-27.

Slika 7: Število prvostopenjskih in končnih odločitev o prošnjah (tujih prosilcev) za azil, 2019
(v tisočih)
Vir: Eurostat (migr_asydcfsta) in (migr_asydcfina)

Prvostopenjske odločitve o prošnjah za azil

Na sliki 8 je prikazana analiza rezultatov prvostopenjskih odločitev. Čeprav sta status begunca in status subsidiarne zaščite opredeljena v pravu EU, so humanitarni razlogi odvisni od posamezne nacionalne zakonodaje in se v nekaterih državah članicah EU ne uporabljajo.

Leta 2019 je bilo 38,1 % prvostopenjskih odločitev o azilu v EU-27 pozitivnih, kar pomeni, da je bil prosilcem priznan status begunca ali subsidiarne zaščite oziroma so dobili dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov. Leta 2019 je bil pri približno 52,9 % vseh pozitivnih prvostopenjskih odločitev v EU-27 prosilcem priznan status begunca.

Slika 8: Porazdelitev prvostopenjskih odločitev o prošnjah (tujih prosilcev) za azil glede na rezultat, 2019
(%)
Vir: Eurostat (migr_asydcfsta)

V absolutnem smislu je bil v EU-27 leta 2019 status begunca na podlagi prvostopenjske odločitve odobren 109 000 osebam, 52 000 oseb je dobilo status subsidiarne zaščite, 45 100 pa jih je prejelo dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov.

V državah članicah EU-27 so bili leta 2019 največji deleži pozitivnih prvostopenjskih odločitev med vsemi prvostopenjskimi odločitvami evidentirani v Španiji (66,2 %), sledili pa so ji Luksemburg (56,7 %), Avstrija (53,5 %), Grčija (53,1 %), Irska (52,1 %) in Danska (52,0 %). Po drugi strani pa je bil v Italiji, na Hrvaškem, Poljskem, Češkem in Madžarskem evidentiran delež pozitivnih prvostopenjskih odločitev, ki je znašal od 19,7 % (Italija) do 8,5 % (Madžarska).

Končne odločitve, sprejete na podlagi pritožbe

Leta 2019 je bil v EU-27 delež pozitivnih končnih odločitev, sprejetih na podlagi pritožbe ali revizije (30,7 %; glej sliko 9), manjši od deleža pozitivnih prvostopenjskih odločitev (38,1 %; glej sliko 8). Leta 2019 je pozitivne končne odločitve na podlagi pritožbe ali revizije prejelo približno 91 000 oseb v EU-27, od tega jih je 33 200 dobilo status begunca, 30 000 osebam je bila odobrena subsidiarna zaščita, 27 900 oseb pa je dobilo humanitarni status.

Slika 9: Porazdelitev končnih odločitev o prošnjah (tujih prosilcev) za azil glede na rezultat, 2019
(%)
Vir: Eurostat (migr_asydcfina)

V državah članicah EU-27 so bili leta 2019 največji deleži pozitivnih končnih odločitev med vsemi končnimi odločitvami evidentirani v Bolgariji (67,7 %), sledile pa so ji Avstrija (55,7 %), Irska (48,9 %), Nizozemska (48,0 %) in Finska (44,9 %). Nasprotno so bile v Estoniji, Litvi in na Portugalskem vse končne odločitve negativne.

Izvorni podatki za tabele in slike

Asylum statistics: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Eurostat pripravlja statistiko v zvezi z različnimi vprašanji, povezanimi z mednarodnimi migracijami. Med letoma 1986 in 2007 so se podatki o azilu zbirali na podlagi prijateljskega dogovora. Od leta 2008 se podatki Eurostatu zagotavljajo v skladu z določbami člena 4 Uredbe (ES) št. 862/2007; večina statistike, predstavljene v tem članku, je bila zbrana na podlagi tega regulativnega okvira.

Podatki se Eurostatu predložijo vsak mesec (za statistiko o prošnjah za azil), vsako četrtletje (za prvostopenjske odločitve) oziroma vsako leto (za končne odločitve na podlagi pritožbe ali revizije, o preselitvah in mladoletnikih brez spremstva). Statistični podatki temeljijo na upravnih virih, Eurostatu pa jih pošljejo statistični organi, notranja ministrstva/ministrstva za notranje zadeve ali z njimi povezane agencije za priseljevanje držav članic EU.

Pri analizi statistike azila bi bilo treba upoštevati dve kategoriji oseb. V prvo kategorijo se uvrščajo prosilci za azil, ki so vložili prošnjo (prošnja za azil) in katerih prošnjo obravnava ustrezen pristojni organ. Drugo kategorijo sestavljajo osebe, ki jim je bil po obravnavi priznan status begunca ali druga vrsta mednarodne zaščite (subsidiarna zaščita) oziroma zaščita na podlagi mednarodnega prava na področju mednarodne zaščite (dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov) ali pa so jim bile zavrnjene vse oblike zaščite.

Od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 862/2007 je statistika o odločitvah o azilu na voljo za različne faze azilnega postopka. Prvostopenjske odločitve so odločitve ustreznega organa, ki deluje na prvi stopnji upravnega/sodnega azilnega postopka v državi prejemnici. Nasprotno pa se končne odločitve na podlagi pritožbe ali revizije nanašajo na odločitve, ki so sprejete v zadnji fazi upravnega/sodnega azilnega postopka na podlagi pritožbe prosilca za azil, katerega prošnja za azil je bila v prejšnji fazi zavrnjena. Ker se azilni postopki in število/ravni organov odločanja med državami članicami EU razlikujejo, je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in upravnimi postopki dejanska zadnja stopnja odločitev najvišjega nacionalnega sodišča. Vendar bi se morale v skladu z uporabljeno metodologijo končne odločitve nanašati na dejanske končne odločitve v veliki večini primerov, torej ko so izčrpane vse običajne poti za pritožbe in ni možnosti za pritožbo zoper vsebino odločitve, ampak je to mogoče le iz postopkovnih razlogov.

Ozadje

Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 (kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom o statusu beguncev iz leta 1967) že približno 70 let opredeljuje, kdo je begunec, in določa skupen pristop k beguncem, ki je eden od temeljev za razvoj skupnega azilnega sistema v EU. EU si od leta 1999 v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in drugimi veljavnimi mednarodnimi instrumenti prizadeva oblikovati skupen evropski azilni sistem.

Voditelji držav in vlad so 5. novembra 2004 sprejeli Haaški program. Program vsebuje zamisel o skupnem evropskem azilnem sistemu (v angleščini) ter zlasti izpostavlja izziv glede vzpostavitve skupnih postopkov in enotnega statusa za osebe, ki jim je dodeljen azil ali priznana subsidiarna zaščita. Evropska komisija je junija 2008 predložila načrt politike azila (COM(2008) 360 final), ki je vključeval tri stebre za podporo razvoju skupnega evropskega azilnega sistema:

zagotovitev boljše usklajenosti standardov zaščite z nadaljnjim usklajevanjem azilne zakonodaje držav članic EU;
učinkovito in dobro podprto sodelovanje v praksi;
večjo solidarnost in čut za odgovornost med državami članicami EU ter med EU in državami nečlanicami.

Evropska komisija je ob upoštevanju navedenega leta 2009 predložila predlog za ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) (v angleščini). EASO podpira države članice EU pri njihovih prizadevanjih za izvajanje doslednejše in pravičnejše azilne politike. Zagotavlja tudi tehnično in operativno podporo državam članicam, ki se srečujejo s posebnimi pritiski (torej državam članicam, ki sprejmejo veliko prosilcev za azil). EASO je začel v celoti delovati junija 2011 ter si prizadeva povečati svojo zmogljivost, dejavnost in vpliv, pri čemer sodeluje z Evropsko komisijo in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce.

Evropska komisija je maja 2010 predstavila akcijski načrt za mladoletnike brez spremstva (COM(2010) 213 final), ki se obravnavajo kot najbolj izpostavljene in najranljivejše žrtve migracij. Namen tega načrta je vzpostaviti usklajen pristop, pri čemer vse države članice EU zavezuje k zagotovitvi visokih standardov sprejema, zaščite in vključevanja za mladoletnike brez spremstva. Evropska migracijska mreža (v angleščini) je kot dopolnilo temu akcijskemu načrtu pripravila obsežno študijo EU o politikah sprejema ter dogovorih glede vračanja in vključevanja mladoletnikov brez spremstva (v angleščini).

Pripravljenih je bilo več direktiv na tem področju. Štirje glavni pravni instrumenti za azil, pri čemer so zdaj vsi predmet predlogov za nadomestitev ali prenovitev, so:

Direktiva 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite;
Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite;
Direktiva 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito;
Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

Operativna in finančna podpora EU je državam članicam bistveno pomagala pri soočanju z izzivi na področju migracij. Evropska komisija državam članicam zagotavlja stalno finančno podporo zlasti v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (v angleščini). Ta sklad je učinkovito in uspešno podprl skupni odziv Unije na migracijsko krizo, hkrati pa pokazal svojo solidarnost z državami članicami, ki so najbolj izpostavljene.

Evropska komisija je aprila 2016 sprejela sporočilo (v angleščini) (COM(2016) 197 final) o začetku reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Sporočilo vključuje možnosti za pravičen in trajnosten sistem za porazdelitev prosilcev za azil med države članice EU, nadaljnje usklajevanje azilnih postopkov in standardov, da bi se ustvarili enaki pogoji v vsej EU in s tem zmanjšali dejavniki privlačevanja, ki spodbujajo nezakonito sekundarno gibanje, ter krepitev mandata EASO.

Evropska komisija je maja 2016 predstavila prvi sveženj reform, med drugim predloge za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega dublinskega sistema (COM(2016) 270 final), krepitev sistema Eurodac (COM(2016) 272 final) in ustanovitev Agencije Evropske unije za azil (COM(2016) 271 final).

Evropska komisija je julija 2016 predstavila drugi sveženj predlogov, povezanih z reformo skupnega evropskega azilnega sistema, na primer predlog za vzpostavitev okvira EU za preselitev (COM(2016) 468 final) in skupnega postopka za mednarodno zaščito (COM(2016) 467 final) ter prenovitev zakonodaje o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (COM(2016) 465 final).

Evropska komisija je marca 2019 poročala (v angleščini) o napredku, doseženem v zadnjih štirih letih, in določila ukrepe, ki so še vedno potrebni za obravnavanje trenutnih in prihodnjih migracijskih izzivov (COM(2019) 126 final).

Direct access to

Opombe

↑ Skupno število v EU se izračuna z združitvijo podatkov držav članic. Podatki držav članic se nanašajo na število oseb, ki v zadevni državi članici prvič zaprosijo za azil. Vendar lahko osebe v danem referenčnem letu zaprosijo za mednarodno zaščito v več kot eni državi članici. Zato lahko skupno število za EU vključuje takšne večkratne vloge.
↑ Za namen te analize je bilo upoštevanih le prvih 30 držav državljanstva glede na število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil.
↑ Združeni podatki za EU-27 vključujejo podatke za Španijo za leto 2018.

[1] Skupno število v EU se izračuna z združitvijo podatkov držav članic. Podatki držav članic se nanašajo na število oseb, ki v zadevni državi članici prvič zaprosijo za azil. Vendar lahko osebe v danem referenčnem letu zaprosijo za mednarodno zaščito v več kot eni državi članici. Zato lahko skupno število za EU vključuje takšne večkratne vloge.

[2] Za namen te analize je bilo upoštevanih le prvih 30 držav državljanstva glede na število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil.

[3] Združeni podatki za EU-27 vključujejo podatke za Španijo za leto 2018.

[1]

[2]

[3]