Archive:Statistični podatki o digitalnem gospodarstvu in družbi – gospodinjstva in posamezniki

Podatki, pridobljeni septembra 2020.

Predvidena posodobitev članka: decembra 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 26 August 2021.

Highlights

Do leta 2019 se je delež gospodinjstev EU-27 z dostopom do interneta povečal na 90 %, kar je približno 26 odstotnih točk več kot leta 2009 (64 %).

Širokopasovni dostop do interneta je v EU-27 leta 2019 uporabljalo 88 % gospodinjstev, kar je 33 odstotnih točk več kot leta 2009 (55 %).

Delež posameznikov v EU-27, starih od 16 do 74 let, ki so prek interneta naročili ali kupili blago ali storitve za zasebno rabo, je leta 2019 znašal 60 %, kar je 14 odstotnih točk več kot leta 2014 (46 %).

Dostop gospodinjstev do interneta, leti 2014 in 2019

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o več različnih vidikih digitalnega gospodarstva in družbe (v angleščini) v Evropski uniji (EU) s poudarkom na razpoložljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihovi uporabi pri posameznikih in v gospodinjstvih.

IKT na številne načine vplivajo na vsakdanje življenje ljudi na delovnem mestu in doma, na primer pri komuniciranju ali nakupu blaga ali storitev prek interneta. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do prizadevanja za varstvo posameznikove zasebnosti. Zato mnogi menijo, da je razvoj informacijske družbe nujno potreben, da se zagotovijo potrebni pogoji za spodbujanje sodobnega in konkurenčnega gospodarstva.

Full article

Dostop do interneta

IKT so po dosegljivosti in ceni postale splošno dostopne širši javnosti. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (53 %) gospodinjstev v EU-27 imela dostop do interneta. Ta delež se je še naprej večal in je leta 2012 presegel tri četrtine, leta 2014 pa štiri petine. Do leta 2019 se je delež gospodinjstev EU-27 z dostopom do interneta povečal na 90 %, kar pomeni povečanje za približno 26 odstotnih točk v primerjavi z letom 2009.

Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah EU-27 je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa. Leta 2019 ga je uporabljalo 88 % gospodinjstev v EU-27, kar je 33 odstotnih točk več od deleža iz leta 2009 (55 %) – glej Sliko 1.

Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih, EU-27, 2009–2019
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h) in (isoc_ci_it_h)

Največji delež (98 %) gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2019 je bil evidentiran na Nizozemskem (glej Sliko 2), medtem ko so Švedska, Nemčija, Danska, Luksemburg, Finska, Irska in Španija prav tako poročali, da je imelo dostop do interneta več kot 9 od 10 gospodinjstev. Najnižja raven dostopa do interneta med državami članicami EU-27 je bila evidentirana v Bolgariji (75 %). Vendar je Bolgarija – skupaj z Romunijo, Ciprom, Španijo, Portugalsko in Litvo – evidentirala hitro širitev svojega deleža gospodinjstev z dostopom do interneta, in sicer za 16–23 odstotnih točk med letoma 2014 in 2019. Ni presenetljivo, da je bila v več državah članicah, kjer je bil dostop gospodinjstev do interneta že v letu 2014 skoraj zasičen, na primer v Luksemburgu, na Nizozemskem in Danskem, evidentirana relativna stabilnost; enako je bilo tudi na Islandiji in Norveškem.

Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2014 in 2019
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)

Slika 3 kaže, da v EU-27 z vidika dostopa do interneta obstajajo nekatere razlike med podeželskimi in mestnimi območji. Medtem ko so bile ravni dostopa gospodinjstev v velemestih ter mestih in predmestjih razmeroma visoke – znašale so 92 % v velemestih ter 89 % v mestih in predmestjih –, je bila raven dostopa do interneta na podeželju nekoliko nižja (86 %). V 19 državah članicah EU-27 je bil delež gospodinjstev na podeželju z dostopom do interneta manjši od enakovrednega deleža gospodinjstev v velemestih, mestih in predmestjih. Razlike med podeželskimi območji in drugima dvema vrstama območij so bile zlasti velike v Grčiji, Bolgariji na Portugalskem, v Sloveniji in Romuniji, od katerih je imela vsaka splošno raven dostopa do interneta, nižjo od povprečja EU-27. V Nemčiji je bil delež gospodinjstev z dostopom do interneta na vseh treh različnih stopnjah urbanizacije enak, na Nizozemskem in Danskem pa skoraj enak (v mestih in predmestjih na Nizozemskem manjši za eno odstotno točko, v velemestih na Danskem pa večji za eno odstotno točko). V Belgiji in na Malti pa tudi v Sloveniji so mesta in predmestja evidentirala najvišjo raven dostopa do interneta, pri čemer je bil delež gospodinjstev v velemestih, mestih in predmestjih enak. Druge izjeme so bili Estonija, Francija in Luksemburg, kjer je bila najvišja raven dostopa do interneta evidentirana v velemestih, najnižja pa v mestih in predmestjih (in ne na podeželju), ter Švedska, kjer je bila najvišja raven dostopa do interneta evidentirana na podeželju.

Slika 3: Dostop gospodinjstev do interneta glede na stopnjo urbanizacije, 2019
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)

Uporaba interneta

Na začetku leta 2019 je internet uporabljalo (vsaj enkrat v treh mesecih pred datumom raziskovanja) šest od sedmih (86 %) posameznikov v EU-27, starih od 16 do 74 let. Ta delež je znašal najmanj 90 % v desetih državah, največji vrednosti pa sta bili zabeleženi na Švedskem (98 %) in Danskem (97 %). Za primerjavo, na Hrvaškem so internet uporabljale približno štiri petine vseh posameznikov, starih od 16 do 74 let (79 %), v Italiji (76 %), Grčiji (76 %), na Portugalskem (75 %) in v Romuniji (74 %) pa je ta delež znašal približno tri četrtine. Najmanjši delež, tj. nekaj več kot dve tretjini, je bil evidentiran v Bolgariji (68 %).

Delež prebivalstva EU-27, ki ni še nikoli uporabil interneta, je leta 2019 znašal 10 % (dve odstotni točki manj kot leto prej), pri čemer se je ta delež zmanjšal na približno eno tretjino ravni iz leta 2009 (ko je znašal 32 %).

Leta 2019 je več kot tri četrtine (77 %) posameznikov v EU-27 vsak dan uporabljalo internet – glej Sliko 4 – dodatnih 7 % posameznikov pa je internet uporabljalo vsaj enkrat na teden (vendar ne vsak dan). Tako je bilo 84 % posameznikov rednih uporabnikov interneta (vsaj enkrat na teden). Delež dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta (tistimi, ki so uporabljali internet v predhodnih treh mesecih) v EU-27 je v povprečju znašal 90 % in je v državah članicah EU-27 segal od 77 % v Romuniji do več kot 90 % v štirinajstih državah članicah, pri čemer je bil največji v Italiji, na Malti in Nizozemskem, kjer je znašal 96 %. Islandija (98 %) je poročala o še večjem deležu dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta.

Slika 4: Pogostost uporabe interneta, 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)

Slika 5 prikazuje uporabo storitev mobilnega interneta, drugače povedano, zunaj doma ali delovnega mesta, na primer z uporabo interneta na prenosnem računalniku ali drugi prenosni napravi z mobilno ali brezžično povezavo. Na sliki je primerjava podatkov za leto 2014, ko je v EU-27 48 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljalo mobilno napravo za povezavo z internetom, s podatki za leto 2019, ko se je ta delež povečal na 73 %. Najpogostejše mobilne naprave za povezavo z internetom so bile mobilni ali pametni telefoni, prenosni računalniki in tablični računalniki.

Švedska, Danska, Nizozemska, Španija, Belgija, Luksemburg, Irska, Avstrija in Francija so leta 2019 evidentirali največje deleže uporabe mobilnega interneta, pri čemer so več kot štiri petine posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljale storitve mobilnega interneta, ta delež pa je bil največji na Švedskem in Norveškem, kjer je znašal 93 %. Za primerjavo: na Portugalskem, v Grčiji, Bolgariji, Latviji, Romuniji in Litvi je internet zunaj doma ali delovnega mesta uporabljalo od 63 % do 70 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, pri čemer je ta delež na Poljskem znašal samo 59 %, v Italiji pa samo 50 %.

Slika 5: Posamezniki, ki so za dostop do interneta zunaj doma ali delovnega mesta uporabili prenosni računalnik ali dlančnik, 2014 in 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_im_i)

Leta 2019 je bila ena od najpogostejših spletnih dejavnosti v EU-27 družbeno mreženje, glej Sliko 6. Več kot polovica (54 %) posameznikov, starih od 16 do 74 let, je internet uporabljala za družbeno mreženje (na primer na Facebooku, Twitterju, Instagramu ali Snapchatu). Od 71 % do 76 % ljudi v Belgiji, na Cipru, Švedskem in Malti je uporabljalo spletna mesta za družbeno mreženje, pri čemer je bil ta delež največji na Danskem, kjer je znašal 81 %, še precej večji pa je bil na Islandiji (92 %) in Norveškem (86 %). Na drugi strani lestvice pa je v dveh državah članicah EU-27 ta spletna mesta uporabljala manj kot polovica ljudi, in sicer v Italiji in Franciji (v vsaki 42 %).

Slika 6: Posamezniki, ki so internet uporabljali za sodelovanje na družbenih omrežjih, 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ac_i)

Zasebnost in varstvo osebne identitete (raziskovanje iz leta 2016)

Med državami članicami EU-27 so opazne razlike v zvezi s tem, kako so uporabniki interneta leta 2016 upravljali dostop do svojih osebnih podatkov na internetu. Nekaj manj kot ena tretjina (31 %) uporabnikov interneta v EU-27 ni predložila osebnih podatkov prek interneta, pri čemer je ta delež znašal od samo 8 % v Luksemburgu do polovice ali več v Bolgariji, na Portugalskem in v Romuniji (glej Sliko 7). Tako je 69 % uporabnikov interneta v EU-27 prek interneta predložilo nekatere osebne podatke, pri čemer jih je veliko z različnimi ukrepi nadziralo dostop do teh osebnih podatkov na internetu. Skoraj polovica (45 %) vseh uporabnikov interneta je zavrnila uporabo osebnih podatkov za oglaševanje, malo manj kot dve petini (38 %) pa sta omejili dostop do svojega profila ali vsebine na spletnih mestih družbenih omrežij. Poleg tega je več kot ena tretjina (36 %) uporabnikov interneta pred predložitvijo osebnih podatkov prebrala izjave o varstvu osebnih podatkov, medtem ko jih je skoraj tretjina (30 %) omejila dostop do svoje geografske lokacije.

Slika 7: Posamezniki, ki prek interneta niso predložili nobenih osebnih podatkov, 2016
(% posameznikov, ki so internet uporabljali v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)

Leta 2016 je bilo v EU-27 približno 71 % ljudi, starih od 16 do 74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabljali internet in so bili seznanjeni s tem, da se lahko piškotki uporabljajo za sledenje spletnih dejavnosti ljudi. O tem vprašanju so bili nekoliko bolj (76 %) ozaveščeni mlajši uporabniki (stari od 16 do 24 let) in manj (65 %) starejši uporabniki (stari od 55 do 74 let). Nekaj več kot tretjina (34 %) uporabnikov, starih od 16 do 74 let, je poročala o spremembi nastavitev spletnega brskalnika, da bi preprečila ali omejila uporabo piškotkov (glej Sliko 8).

Med državami članicami EU-27 so bili s tem, da se lahko piškotki uporabijo za sledenje njihovim spletnim dejavnostim, najbolje seznanjeni uporabniki interneta na Nizozemskem (89 %), v Nemčiji in na Finskem (v obeh državah 85 %). Ta delež je bil velik tudi na Danskem (81 %), Hrvaškem (78 %), v Italiji (77 %), Luksemburgu in Avstriji (v obeh državah 76 %). Nasprotno pa je bila s tem seznanjena manj kot polovica uporabnikov interneta v Romuniji (38 %), Latviji (47 %) in na Cipru (48 %); nizka raven seznanjenosti je bila sporočena tudi za Turčijo in Severno Makedonijo (za obe državi 30 %). Delež uporabnikov interneta, ki so spremenili nastavitve spletnega brskalnika, da bi preprečili ali omejili uporabo piškotkov, je presegel polovico v samo eni državi članici, in sicer Luksemburgu (54 %). Nasprotno pa je to storila manj kot petina uporabnikov interneta na Češkem, v Romuniji, Bolgariji, na Cipru in v Latviji, pa tudi v Turčiji.

Slika 8: Uporaba piškotkov in nastavitve spletnega brskalnika, 2016
(% posameznikov, ki so internet uporabljali v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)

Naročanje ali kupovanje blaga in storitev

Delež posameznikov v EU-27, starih od 16 do 74 let, ki so prek interneta naročili ali kupili blago ali storitve za zasebno rabo, se je še naprej večal: leta 2019 je znašal 60 %, kar pomeni povečanje za 14 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014 (glej Sliko 9). V Nemčiji je v letu 2019 blago ali storitve prek interneta naročilo ali kupilo več kot tri četrtine posameznikov. Ta delež je na Nizozemskem (81 %), Švedskem (82 %) in Danskem (84 %) dosegel vsaj štiri petine. Nasprotno pa je bil ta delež najmanjši v Romuniji (23 %) in Bolgariji (22 %).

Ob neupoštevanju petih držav članic EU-27, ki so poročale o prelomu serije – Estonija, Latvija, Luksemburg, Romunija in Švedska –, je bilo največje povečanje deleža posameznikov, ki so prek interneta naročili ali kupili blago ali storitve, med letoma 2014 in 2019 opaziti v Litvi (za 22 odstotnih točk), sledita pa ji Češka in Španija (v vsaki povečanje za 21 odstotnih točk). Po pričakovanjih je bilo najmanjše povečanje (za 5 ali 7 odstotnih točk) evidentirano na Finskem, Danskem in Švedskem, kjer sta bila deleža posameznikov, ki so naročali ali kupovali blago ali storitve prek interneta, že razmeroma velika v primerjavi z drugimi državami članicami; enako velja za Združeno kraljestvo in Norveško. Vendar se je delež posameznikov, ki so naročali blago ali storitve prek interneta, razmeroma malo povečal tudi na Malti in v Franciji (v vsaki za 8 odstotnih točk).

Slika 9: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem prek interneta naročili blago ali storitve za zasebno rabo, 2014 in 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)

Storitve, naročene od drugih posameznikov prek interneta

Leta 2019 je delež posameznikov (starih od 16 do 74 let) v EU-27, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev nastanitve pri drugem (zasebnem) posamezniku, znašal 21 %. Ta delež je znašal od visokih 46 % v Luksemburgu in več kot ene četrtine vseh uporabnikov na Irskem, Malti in v Belgiji do manj kot desetine posameznikov v šestih državah članicah EU-27, pri čemer so bili najmanjši deleži evidentirani v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji (v vsaki 9 %), Latviji (8 %) ter na Češkem in Cipru (v vsaki 5 %). Spletne rezervacije nastanitev pri drugih zasebnikih so pogosteje opravljale osebe srednjih let (od 25 do 54 let) kot mlajše (od 16 do 24 let) ali starejše generacije (od 55 do 74 let). Večina teh storitev je bila naročena prek namenskih spletnih mest ali aplikacij, ki delujejo kot posredniki, kar posameznikom omogoča, da si delijo dostop do nastanitvenih storitev, kot so podjetja Airbnb, Lovehomeswap ali Couchsurfing.

Slika 10: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev nastanitve pri drugem posamezniku, 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ce_i)

Podobna analiza je prikazana na Sliki 11, ki prikazuje delež posameznikov, ki so uporabili katero koli spletno stran ali aplikacijo, da bi pri drugem posamezniku naročili storitev prevoza. Ta vrsta storitve je bila na splošno manj pogosta kot ureditev nastanitve, vendar je bila pogosto prav tako izvedena prek namenskih spletnih mest in aplikacij (npr. Liftshare, UberPool ali WunderCar); te vrste storitev je v EU-27 uporabljalo povprečno 8 % posameznikov (starih od 16 do 74 let). Med državami članicami EU-27 je bil delež posameznikov, ki so v letu 2019 uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoza, največji v Estoniji (29 %). Običajna ugotovitev je bila, da je manj kot vsak deseti posameznik uporabil spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoznih storitev; to je bilo ugotovljeno v 18 državah članicah. Spletne rezervacije prevoza pri drugih posameznikih so običajno pogosteje opravljale mlajše generacije (posamezniki, stari od 16 do 24 let) kot starejše.

Slika 11: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoza pri drugem posamezniku, 2019
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ce_i)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Digital economy and society — households and individuals: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT, pomenijo izzive za statistiko. Tako se to področje precej razvija, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Dejansko se statistika na tem področju vsako leto ponovno ocenjuje, da bi izpolnila potrebe uporabnikov in izražala hitrost sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih. To letno raziskovanje se uporablja kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da se spremlja razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno preučujejo drugi vidiki v določenih časovnih obdobjih. Na začetku je bilo raziskovanje usmerjeno zlasti na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa so bile vključene še številne teme (npr. e-uprava in e-trgovanje) in družbenoekonomske analize (kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, razlike v starosti, izobrazbi in zaposlenosti). Prilagojen je tudi obseg raziskovanja glede na različne tehnologije, tako da zajema nove skupine proizvodov in načine za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom (kot je uvedba novih vprašanj o spletnih storitvah vzajemne nastanitve ali prevoza v letu 2017).

Referenčno obdobje raziskovanja glede uporabe IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih je v večini primerov prvo četrtletje vsakega leta; v večini držav se raziskovanje izvede v drugem četrtletju. Opozoriti je treba, da je bil modul o zasebnosti in varstvu osebne identitete sestavni del raziskovanja iz leta 2016 (vendar v letih 2017, 2018 in 2019 ni bil ponovljen).

Zajetje in opredelitev pojmov

Raziskovanje o IKT v gospodinjstvih zajema gospodinjstva z vsaj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na delež gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte.

Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki, ki so stari od 16 do 74 let in so uporabili internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so v treh mesecih pred raziskovanjem uporabljali internet v povprečju najmanj enkrat tedensko.

Najpogosteje uporabljene žične tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni telefonski liniji ali telefonski liniji ISDN. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot linije, ki imajo večjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni vsaj 144 kbit/s. Priljubljene naprave za dostop do interneta doma vključujejo namizne in prenosne računalnike, vendar je v zadnjem času opaziti porast drugih tehnologij z dostopom do interneta.

Uporaba mobilnega interneta je opredeljena kot uporaba interneta zunaj doma ali delovnega mesta na prenosnih računalnikih ali drugih prenosnih napravah prek mobilnih telefonskih omrežij ali brezžičnih povezav.

Naročanje izdelkov in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12-mesečno obdobje pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije nastanitev ali prevoza, nakup finančnih naložb, telekomunikacijske storitve, videoigre ali programsko opremo in spletne informacijske storitve, ki se plačujejo neposredno. Izdelki in storitve, ki se prek interneta dobijo brezplačno, so izključeni. Naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto ali sporočili SMS ali MMS, so prav tako izključena.

Ozadje

Evropska komisija je maja 2015 sprejela strategijo za enotni digitalni trg (COM(2015) 192 final) kot eno od svojih desetih glavnih političnih prednostnih nalog. Strategija je vključevala 16 pobud, ki so zajemale tri široke stebre: spodbujanje boljšega spletnega dostopa do izdelkov in storitev po Evropi; oblikovanje optimalnega okolja za razvoj digitalnih omrežij in storitev; zagotavljanje, da evropsko gospodarstvo in industrija v celoti izkoristita digitalno gospodarstvo kot potencialno gonilo rasti. V delovnem programu Evropske komisije za leto 2017 Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti (COM(2016) 710), je Evropska komisija predlagala hitro napredovanje pri predlogih, ki so že bili predstavljeni, in pregled napredka pri dokončanju enotnega digitalnega trga.

Širokopasovne tehnologije veljajo za pomembne pri raziskovanju dostopa do interneta in njegove uporabe, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovne povezave visoke hitrosti in izjemno hitre širokopasovne povezave dejansko velja za ključni kazalnik na področju oblikovanja politik IKT. Čeprav digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo v EU, so druge možnosti, kot so kabel, satelit, optična vlakna in brezžične krajevne zanke, vse bolj razširjene.

Evropska komisija v okviru širše agende za boljše nadgrajevanje znanja in spretnosti, predvidevanje povpraševanja po znanju in spretnostih ter usklajevanje ponudbe znanja in spretnosti s povpraševanjem po njih sodeluje pri številnih pobudah za povečanje znanja in spretnosti delovne sile na področju IKT. Da bi povečala ponudbo strokovnjakov za IKT, je vzpostavila veliko koalicijo za digitalna delovna mesta (v angleščini), tj. vseevropsko partnerstvo, ki si z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi prizadeva ublažiti težave v zvezi z zaposlovanjem strokovnjakov za IKT.

Evropska komisija je 10. junija 2016 sprejela nov program znanj in spretnosti za Evropo (v angleščini), ki si prizadeva za spodbujanje številnih ukrepov za zagotovitev, da so prebivalcem EU na voljo ustrezna usposabljanja, ustrezna znanja in spretnosti ter ustrezna podpora, tako da lahko pridobijo znanje in spretnosti, ki so potrebni v sodobnem delovnem okolju, vključno s spodbujanjem digitalnih veščin.

Evropska komisija je leta 2017 opravila vmesni pregled strategije za enotni digitalni trg (COM(2017) 228 final), pri katerem je bilo potrjeno, da dve tretjini Evropejk in Evropejcev menita, da najnovejše digitalne tehnologije pozitivno vplivajo na družbo, gospodarstvo in njihovo življenje. Pri pregledu so bili ugotovljeni tudi trije nastajajoči izzivi:

skrb za to, da bodo spletne platforme še naprej prinašale ugodnosti gospodarstvu in družbi – boj proti nezakonitim spletnim vsebinam in spodbujanje večje odgovornosti ponudnikov spletnih platform;
razvoj celotnega potenciala evropskega podatkovnega gospodarstva – na primer z oblikovanjem predlogov o prostem pretoku neosebnih podatkov znotraj EU; in
zaščita evropskih prednosti z reševanjem izzivov kibernetske varnosti – vključno z načrtom za hitro odzivanje na izredne razmere v primeru kibernetskega incidenta velikih razsežnosti.

Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je leta 2019 opisala, na kakšen način si želi, da bi EU izkoristila priložnosti, ki jih ponuja digitalna doba. Evropa, pripravljena na digitalno dobo je dejansko ena od šestih prednostnih nalog Komisije za obdobje 2019–2024. Taka digitalna preobrazba temelji na predpostavki, da bi morale digitalne tehnologije in rešitve: omogočiti nove priložnosti za podjetja; pospešiti razvoj zanesljive tehnologije; spodbujati odprto in demokratično družbo; omogočiti dinamično in trajnostno gospodarstvo; prispevati k boju proti podnebnim spremembam. Ob upoštevanju navedenega je Evropska komisija februarja 2020 pripravila splošno predstavitev svojih zamisli in ukrepov za Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (v angleščini) ter posebne predloge glede:

A Evropske strategije za podatke (COM(2020) 66 final), katere namen je promovirati EU kot vzor družbe, ki s pomočjo podatkov sprejema boljše odločitve – tako v poslovnem kot v javnem sektorju, in
bele knjige o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju (COM(2020) 65 final), ki podpira regulativen in v naložbe usmerjen pristop z dvojnim ciljem – širjenje uporabe umetne inteligence in obravnavanje tveganj, povezanih z nekaterimi vrstami uporabe te nove tehnologije.