Statistics Explained

Archive:Statistika državnih financ

Revision as of 15:45, 2 October 2014 by Corselo (talk | contribs)
Podatki z dne 23. aprila 2014. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: novembra 2014.
Slika 1: Javni saldo, 2012 in 2013 (1)
(neto izposojanje ali posojanje konsolidiranega sektorja država, % BDP) – Vir: Eurostat (tec00127)
Tabela 1: Javni saldo in javni dolg, 2010–2013 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)
Slika 2: Javni dolg, 2012 in 2013 (1)
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP) – Vir: Eurostat (tsdde410)
Slika 3: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2003–2013 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 4: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2003–2013 (1)
(v 1 000 milijonih EUR) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 5: Prihodki in izdatki sektorja država, 2013 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2013 (1)
(% skupnih prihodkov) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 7: Glavni sestavni deli prihodkov sektorja država, 2013 (1)
(% skupnih prihodkov) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 8: Sestava skupnih izdatkov, 2013 (1)
(% skupnih izdatkov) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 9: Glavni sestavni deli izdatkov sektorja država, 2013 (1)
(% skupnih izdatkov) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 10: Izdatki sektorja država po funkciji COFOG, 2012 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_a_exp)
Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov EU-27, 2003–2013 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_a_main)
Slika 12: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2013 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_a_main)

Ta članek obravnava razvoj ključnih kazalnikov državnih financ v Evropski uniji (EU) in euroobmočju (18). Zlasti se ukvarja z javnofinančnimi (državnimi) primanjkljaji, bruto javnim dolgom, prihodki in izdatki sektorja država ter davki in socialnimi prispevki, ki so glavni viri prihodkov sektorja država.

Ti statistični podatki so ključni kazalniki za oceno stanja gospodarstva držav članic, ki so se pod pogoji Pakta za stabilnost in rast EU zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranile pod določenimi mejami, pri čemer primanjkljaj države članice ne sme preseči –3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme preseči 60 % BDP. Če se država članica ne drži teh omejitev, se začne tako imenovani postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedene meje primanjkljaja in dolga so tudi merila za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja sprememba integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (spremenjenih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti državnih financ.

Glavne statistične ugotovitve

Leta 2013 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju v primerjavi z letom 2012 zmanjšal, državni dolg pa povečal.

Javnofinančni primanjkljaj

V EU-28 se je razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP znižalo z –3,9 % leta 2012 na –3,3 % leta 2013, v euroobmočju pa z –3,7 % na –3 %. Luksemburg je leta 2013 zajel manjši javnofinančni presežek, medtem ko je bila Nemčija blizu uravnoteženemu položaju. Poleg tega je leta 2013 16 držav članic EU, in sicer Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Romunija, Slovaška, Finska in Švedska, zajelo primanjkljaj, ki ni bil večji od –3 % BDP (glej Sliko 1).

Leta 2013 so bili deleži primanjkljaja v 10 državah članicah EU večji od –3 % BDP, pri čemer so največji javnofinančni primanjkljaj (kot odstotek BDP) zajele Slovenija (–14,7 %), Grčija (–12,7 %), Irska (–7,2 %) in Španija (–7,1 %). Vseh deset držav članic z deleži primanjkljaja, večjimi od –3 % BDP, je o primanjkljaju, večjemu od –3 %, poročalo tudi za vsako od prejšnjih treh let, tj. za celotno obdobje poročanja, ki je prikazano v Tabeli 1.

Leta 2013 se je javnofinančni primanjkljaj (v razmerju do BDP) v primerjavi z letom 2012 zmanjšal v 17 državah članicah. Dve državi članici, in sicer Estonija in Italija, sta leta 2012 in 2013 zajeli enak primanjkljaj. Luksemburg je z uravnoteženega položaja prešel na manjši presežek. Nemčija je z manjšega presežka leta 2012 prešla na uravnotežen položaj leta 2013, medtem ko je ostalih sedem držav članic EU leta 2013 zajelo večji primanjkljaj kot leta 2012.

Javni dolg

V EU-28 se je razmerje med javnim dolgom in BDP povišalo s 85,2 % konec leta 2012 na 87,1 % konec leta 2013, v euroobmočju pa z 90,7 % na 92,6 %. Leta 2013 je skupno 16 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP. Konec leta 2013 so najnižje razmerje med javnim dolgom in BDP zajeli Estonija (10 %), Bolgarija (18,9 %) in Luksemburg (23,1 %) – glej Sliko 2.

Leta 2013 se je v primerjavi z letom 2012 razmerje med javnim dolgom in BDP povišalo v 22 državah članicah EU, medtem ko se je ta delež zmanjšal v šestih državah članicah, in sicer na Češkem, Danskem, v Nemčiji, Latviji, Litvi in na Madžarskem. Najbolj se je delež dolga v obdobju 2012–2013 povečal v Sloveniji (17,3 odstotne točke), Grčiji (17,9 odstotne točke) in na Cipru (25,1 odstotne točke).

Prihodki in izdatki sektorja država

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot odstotek skupnih prihodkov in izdatkov sektorja država v razmerju do BDP. V EU-28 so skupni prihodki sektorja država leta 2013 znašali 45,7 % BDP (45,4 % BDP leta 2012), izdatki pa 49 % BDP (49,3 % leta 2012). V euroobmočju so skupni izdatki sektorja država leta 2012 znašali 49,7 %, skupni prihodki pa 46,7 % BDP – glej Sliko 3.

V absolutnem smislu so skupni izdatki sektorja država v obdobju 2003–2013 tako v EU kot v euroobmočju enakomerno rasli (glej Sliko 4). Le v obdobju 2010–2011 so se skupni izdatki sektorja država tako v EU kot v euroobmočju v absolutnem smislu nekoliko zmanjšali. Tudi prihodki so do leta 2008 v EU in euroobmočju enakomerno rasli, leta 2009 so se znižali in se od leta 2010 naprej spet povišali. Do leta 2011 so skupni prihodki v EU in euroobmočju presegli ravni iz časa pred krizo.

Raven izdatkov in prihodkov sektorja država se po državah članicah EU precej razlikuje (glej Sliko 5). Leta 2013 so bile države z največjim deležem kombiniranih izdatkov in prihodkov sektorja država v razmerju do BDP (več kot 100 %) Finska, Danska, Francija, Belgija, Švedska, Grčija, Slovenija in Avstrija med državami članicami EU ter Norveška med državami Efte. V primeru Grčije in Slovenije je bila izrazito visoka raven izdatkov sektorja država večinoma posledica posredovanja v podporo finančnim ustanovam. Osem držav članic je poročalo o razmeroma nizkem kombiniranem razmerju (manj kot 80 % BDP), in sicer Litva, Romunija, Latvija, Slovaška, Bolgarija, Estonija, Irska in Poljska, medtem ko je imela med državami Efte najnižje razmerje Švica.

V EU-28 so glavni sestavni deli prihodkov sektorja država davki in socialni prispevki (glej Sliko 6). Leta 2013 so davki predstavljali 58,7 % (55,7 % v euroobmočju), socialni prispevki pa 30,7 % (34,1 % v euroobmočju) skupnih prihodkov v EU-28. Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se med državami članicami EU močno razlikuje. Tako so na primer leta 2013 na Slovaškem, Češkem, Nizozemskem, v Grčiji in Litvi davki predstavljali manj kot 50 % prihodka sektorja država, na Danskem pa 86,5 % (glej Sliko 7).

Največji delež izdatkov sektorja država v EU-28 je leta 2013 predstavljala prerazdelitev dohodka v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej Sliko 8 in Sliko 9). Socialni transferji so predstavljali 44,4 % skupnih izdatkov v EU-28 (47,7 % v euroobmočju), sredstva za zaposlene so predstavljala 21,6 % izdatkov sektorja država (21 % v euroobmočju), odhodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, pa 5,7 % (5,8 % v euroobmočju).

Izdatke sektorja država je mogoče podrobneje analizirati s klasifikacijo funkcij države (COFOG) – glej Sliko 10. Leta 2012 so ukrepi socialne zaščite predstavljali največji delež izdatkov sektorja država v vseh državah članicah EU (vendar so bile na Cipru pomembne tudi splošne javne storitve), pri čemer je povprečje EU-28 znašalo 19,9 % BDP. Delež funkcije „socialna zaščita“ je znašal od 25,2 % BDP na Danskem, 24,8 % na Finskem in 24,4 % v Franciji do 11,3 % v Latviji in 11,2 % na Islandiji. Glede na relativno pomembnost v EU-28 so sledile funkcije „zdravje“ (7,3 % BDP), „splošne javne storitve“ (6,7 %) in „izobraževanje“ (5,3 %). Poraba za gospodarske zadeve je leta 2012 v EU-28 znašala 4,1 % BDP, manj kot 2 % BDP pa sta bila namenjena za obrambo, javni red in varnost, varstvo okolja, stanovanjske in prostorske zadeve, rekreacijo, vero in kulturo (vse te funkcije skupaj spadajo pod postavko „drugo“ na Sliki 10).

Glavne vrste prihodkov sektorja država so tekoči davki na dohodek, premoženje itd., davki na proizvodnjo in uvoz ter socialni prispevki, davki na kapital pa so leta 2013 v EU-28 predstavljali le 0,3 % BDP. V obdobju 2007–2009 se je v EU-28 povečala relativna pomembnost prejemkov od socialnih prispevkov, vendar se je ta trend leta 2010 obrnil, pri čemer so v obdobju 2010–2013 socialni prispevki ostali skoraj nespremenjeni (14 % BDP v letih 2012 in 2013 ter 13,9 % BDP v letih 2010 in 2011). Relativna pomembnost tekočih davkov na dohodek, premoženje itd. se je zmanjšala s 13,6 % leta 2007 na 12,3 % leta 2010, nato pa se je leta 2013 povečala na 13,2 % BDP. Davki na proizvodnjo in uvoz so se od najnižje vrednosti 12,7 % leta 2009 povečali na 13,4 % BDP leta 2013 (glej Sliko 11).

Struktura davčnih prihodkov se je v državah članicah EU leta 2013 zelo razlikovala (glej Sliko 12). Pričakovano so bile države z relativno visokimi ravnmi izdatkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (v razmerju do BDP). Leta 2013 je imela na primer največji prihodek iz glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov Danska, in sicer 50,2 % BDP, sledili sta ji Francija (47,5 %) in Belgija (47,3 %), v štirih državah članicah EU pa je bil delež takih prihodkov od BDP manjši od 30 %, in sicer v Litvi, kjer je bil ta delež najmanjši, tj. 27,3 % BDP, Romuniji, Latviji in Bolgariji. Tudi v Švici je bil ta delež manjši od 30 %.

Viri in razpoložljivost podatkov

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem določa, da morajo države članice EU Evropski komisiji sporočiti svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja ESR zbira več podrobnih podatkov o javnih financah in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) in podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja.

Podatki iz tega članka ustrezajo glavnim postavkam prihodkov in izdatkov sektorja država, ki se pripravijo na ravni nacionalnih računov (ESR 95). Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi izdatki, vključno s kapitalskimi izdatki (zlasti bruto investicije v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država vključuje vse institucionalne enote, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter ki se v glavnem financirajo iz obveznih plačil enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in/ali institucionalnih enot, ki se ukvarjajo predvsem s prerazdelitvijo nacionalnega dohodka in premoženja. Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje, in sicer na centralno državo, regionalno državo, če je to primerno, lokalno državo in sklade socialne varnosti, če je to primerno.

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni konsolidiran bruto državni dolg ob koncu leta, izmerjen po nominalni vrednosti.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 95 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za drugo netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, prejeti dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke izdatkov vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, izdatke za socialne prejemke, obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni izdatki sektorja država so v ESR 95 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, plačan dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., izdatki za socialne prejemke, nekateri deli socialnih transferjev v naravi, drugi tekoči transferji, nekatere prilagoditve, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država in za izdatke sektorja država po funkciji iz okvira ESR 95, morajo biti konsolidirani, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. „dohodek od lastnine“, „drugi tekoči transferji“ in „kapitalski transferji“, odpravijo ali ukinejo. Podatke o podsektorjih bi bilo treba uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke „dohodek od lastnine“, „drugi tekoči transferji“ in „kapitalski transferji“, ki so konsolidirane. Za te postavke in posledično za skupne prihodke in skupne izdatke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v denarju ali naravi) pobirajo centralne, regionalne in lokalne uprave ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

  • davki na dohodek, premoženje itd., vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
  • davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • socialni prispevki, vključno z vsemi socialnimi prispevki delodajalcev in zaposlenih, in pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno.

Ozadje

Zaradi finančne in gospodarske krize se številne evropske vlade soočajo z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejemajo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev na škodo drugih držav članic EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati –3 % BDP, delež javnega dolga v razmerju do BDP pa ne sme preseči (ali se mora nagibati k) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Vsako leto države članice EU Evropski komisiji predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno visok. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Glej tudi

Dodatne informacije Eurostat

Publikacije

Glavne tabele

Annual government finance statistics (t_gov_a)
Government deficit and debt (t_gov_dd)
Quarterly government finance statistics (t_gov_q)

Podatkovna zbirka

Annual government finance statistics (gov_a)
Government deficit and debt (gov_dd)
Quarterly government finance statistics (gov_q)

Posebna področja

Metodologija / Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_državnih_financ&oldid=199258"