Archive:Struktura in staranje prebivalstva

Podatki pridobljeni avgusta 2020.

Predvidena posodobitev članka: novembra 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 20 July 2021.

Highlights

Leta 2019 je bila več kot petina (20,3 %) prebivalstva EU-27 stara vsaj 65 let.

Delež oseb, starih 80 let ali več, v prebivalstvu EU-27 naj bi se med letoma 2019 in 2100 dvainpolkrat povečal, in sicer s 5,8 % na 14,6 %.

Povečanje deleža prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2009 in 2019

V tem članku je obravnavan vpliv staranja prebivalstva znotraj Evropske unije (EU), kar bo v prihodnjih desetletjih verjetno imelo velik pomen. Stalno nizka rodnost in daljša pričakovana življenjska doba sta preoblikovali starostno piramido EU-27. Verjetno najpomembnejša sprememba bo izrazit prehod k veliko starejši strukturi prebivalstva, tak trend je že viden v več državah članicah EU-27.

Delež delovno aktivnega prebivalstva v EU-27 se torej zmanjšuje, relativno število upokojenih pa se povečuje. Delež starejših v celotnem prebivalstvu se bo v prihodnjih desetletjih znatno povečal. Delovno aktivno prebivalstvo bo zato bolj obremenjeno, saj bo moralo kriti socialne izdatke starajočega se prebivalstva za številne storitve, ki jih to potrebuje.

Full article

Delež starejših še vedno narašča

Po ocenah je bilo 1. januarja 2019 v EU-27 446,8 milijona prebivalcev. Mladi (0 do 14 let) so predstavljali 15,2 % prebivalstva EU-27 (glej Tabelo 1), osebe, ki so se štele za delovno aktivne (15 do 64 let), pa 64,6 % prebivalstva. Delež starejših (65 let ali več) je bil 20,3 % (v primerjavi s prejšnjim letom se je povečal za 0,3 odstotne točke, v primerjavi z desetimi leti prej pa za 2,9 odstotne točke).

V državah članicah EU-27 je bil leta 2019 največji delež mladih v celotnem prebivalstvu zabeležen na Irskem (20,5 %), v Franciji (18,0 %) in na Švedskem (17,8 %), najmanjši pa v Italiji (13,2 %), Nemčiji (13,6 %), na Malti in na Portugalskem (v obeh 13,7 %). Največji delež oseb, starih 65 let ali več, glede na celotno prebivalstvo so imele Italija (22,8 %), Grčija (22,0 %), Portugalska in Finska (obe 21,8 %), najmanjši pa Irska (14,1 %) in Luksemburg (14,4 %).

Tabela 1: Starostna struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, 2009 in 2019
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Struktura prebivalstva Združenega kraljestva in držav Efte ter držav kandidatk je bila podobna splošni strukturi v EU-27, pri čemer sta bili glavni izjemi Islandija in Turčija (kjer je bila struktura prebivalstva podobna kot na Irskem): v teh dveh državah je bil delež najmlajše starostne skupine velik (19,0 % oziroma 23,4 %) osebe, stare 65 let ali več, pa so predstavljale primerjalno majhen delež celotnega prebivalstva (14,2 % oziroma 8,8 %). Tudi v Albaniji in Severni Makedoniji je bil delež oseb, starih 65 let ali več, razmeroma majhen (v vsaki 14,1 %). Vseeno je trend starajočega se prebivalstva viden tudi v teh državah (glej Sliko 1).

Slika 1: Povečanje deleža prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2009 in 2019
(v odstotnih točkah)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti je najvišja v Italiji

Mediana starosti prebivalstva EU-27 se zvišuje in je 1. januarja 2019 znašala 43,7 leta (glej Sliko 2). To pomeni, da je bila polovica prebivalstva EU-27 starejša od 43,7 leta, polovica pa mlajša. V državah članicah EU-27 je bila mediana starosti med 37,7 leta na Irskem in Cipru ter 46,7 leta v Italiji, kar potrjuje razmeroma mlado oziroma razmeroma staro strukturo prebivalstva, zabeleženo v vsaki od teh držav članic. Mediana starosti, ki je bila leta 2019 zabeležena v državah Efte in državah kandidatkah, je bila nižja kot v državah EU-27, razen v Lihtenštajnu (44,2 leta) in Srbiji (43,7 leta, enako kot v EU-27).

Slika 2: Mediana starosti prebivalstva, 2009 in 2019
(v letih)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti v EU-27 se je med letoma 2009 in 2019 zvišala za 2,7 leta (povprečno za 0,3 leta na leto) in se torej dvignila z 41,0 leta na 43,7 leta. Zvišala se je v vseh državah članicah EU-27, in sicer za 4,0 leta ali več v Španiji, na Portugalskem, v Litvi, Grčiji, na Irskem in Slovaškem, medtem ko se je na Švedskem znižala (s 40,7 leta v letu 2009 na 40,5 leta v letu 2019). V Albaniji je bilo v zadnjih 10 letih zabeleženo največje zvišanje mediane starosti, saj se je zvišala za 5,6 leta, in sicer z 31,1 leta v letu 2009 na 36,7 leta v letu 2019 (glej Sliko 2).

Za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe

Koeficienti starostne odvisnosti se lahko uporabijo za proučevanje ravni podpore, ki jo mladim in/ali starejšim zagotavlja delovno aktivno prebivalstvo. Ti koeficienti so izraženi z relativno velikostjo mladega in/ali starejšega prebivalstva v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom. Koeficient starostne odvisnosti starejših za EU-27 je 1. januarja 2019 znašal 31,4 % (glej Tabelo 2); kar pomeni, da so bile za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe. Koeficient starostne odvisnosti starejših v državah članicah EU-27 je znašal od skromnih 20,7 % v Luksemburgu in 21,6 % na Irskem, kjer je za vsako osebo, staro 65 let ali več, skoraj pet delovno aktivnih oseb, do visokih 35,7 % v Italiji, 35,1 % na Finskem in 34,6 % v Grčiji, torej manj kot tri delovno aktivne osebe za vsako osebo, staro 65 let ali več.

Tabela 2: Kazalniki starostne strukture prebivalstva, 1. januar 2019
(v %)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Kombinacija koeficienta starostne odvisnosti mladih in koeficienta starostne odvisnosti starejših je skupni koeficient starostne odvisnosti (izračunan kot koeficient odvisnih oseb, mladih in starejših glede na prebivalstvo, ki se šteje za delovno aktivno prebivalstvo, tj. prebivalstvo, staro od 15 do 64 let), ki je bil leta 2019 v EU-27 54,9 %, kar pomeni, da sta bili za vsako odvisno osebo približno dve delovno aktivni osebi. Leta 2019 je bil najmanjši skupni koeficient starostne odvisnosti v državah članicah EU-27 zabeležen v Luksemburgu (43,8 %), največji pa v Franciji (61,5 %).

V EU-27 je opazen trend splošnega večanja koeficienta starostne odvisnosti starejših in skupnega koeficienta starostne odvisnosti. V zadnjem desetletju se je koeficient starostne odvisnosti starejših povečal za 5,4 odstotne točke (s 26,0 % v letu 2009 na 31,4 % v letu 2019), skupni koeficient starostne odvisnosti pa se je v enakem obdobju zvišal za 5,9 odstotne točke (z 49,0 % v letu 2009 na 54,9 % v letu 2019).

Pretekli in prihodnji trendi staranja prebivalstva v EU-27

Staranje prebivalstva je dolgoročen trend, ki se je začel pred nekaj desetletji v Evropi. Ta trend je viden v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva in se kaže v vse večjem deležu starejših skupaj z vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu.

Prebivalstveni piramidi (glej Sliki 3 in 4) kažeta porazdelitev prebivalstva po spolu in petletnih starostnih skupinah. Vsaka vrstica ustreza deležu danega spola in starostne skupine v celotnem prebivalstvu (moški in ženske skupaj). Prebivalstvena piramida EU-27 za 1. januar 2019 je ozka pri dnu in ima obliko romboida zaradi pripadnikov generacije babyboom, ki je posledica visoke rodnosti po drugi svetovni vojni (obdobje, znano kot babyboom) v več evropskih državah. Ti pripadniki generacije babyboom zdaj povečujejo število prebivalstva upokojitvene starosti, kot je razvidno iz primerjave s prebivalstveno piramido za leto 2004. Odklon generacije babyboom se pomika navzgor po prebivalstveni piramidi, pri čemer sta delovno aktivno prebivalstvo in osnova ožji, kot je razvidno s Slike 3.

Slika 3: Prebivalstveni piramidi za EU-27 za leti 2004 in 2019
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup)

Delež prebivalstva, starega 65 let ali več, se povečuje v vseh državah članicah EU-27, državah Efte in državah kandidatkah, pa tudi v Združenem kraljestvu. V zadnjem desetletju povečanje znaša od 5,1 odstotne točke na Finskem, 4,7 odstotne točke na Češkem in 4,5 na Malti do 1,1 odstotne točke v Nemčiji in 0,4 odstotne točke v Luksemburgu. V EU-27 kot celoti je bilo v zadnjem desetletju (2009–2019) zabeleženo skupno povečanje za 2,9 odstotne točke (glej Sliko 1). Na drugi strani se je v EU-27 delež prebivalstva, starega manj kot 15 let, zmanjšal za 0,2 odstotne točke (glej Tabelo 1).

Rast relativnega deleža starejših je mogoče pojasniti z daljšo življenjsko dobo, tj. vzorcem, ki je viden že več desetletij, saj se je pričakovana življenjska doba podaljšala (glej statistiko umrljivosti in pričakovane življenjske dobe); ta trend se pogosto opisuje kot „staranje na vrhu“ prebivalstvene piramide.

Na drugi strani k staranju prebivalstva že več let prispevajo stalno nizke stopnje rodnosti, saj manj rojstev pomeni manjši delež mladih v celotnem prebivalstvu (glej statistiko rodnosti). Ta trend je znan kot „staranje na dnu“ prebivalstvene piramide in se kaže v vse ožji osnovi prebivalstvene piramide EU-27 med letoma 2004 in 2019.

Za proučitev prihodnjih trendov staranja prebivalstva je bil pripravljen najnovejši sklop projekcij prebivalstva Eurostata, ki zajema obdobje 2019–2100. Prebivalstvo EU-27 naj bi se povečalo in okoli leta 2026 doseglo vrh pri 449,3 milijona prebivalcev, nato pa naj bi se postopno zmanjševalo in do leta 2100 doseglo 416,1 milijona prebivalcev.

Iz primerjave starostnih piramid za leti 2019 in 2100 (glej Sliko 4) je razvidno, da naj bi se prebivalstvo EU-27 še naprej staralo. Število starejših se bo v prihodnjih desetletjih znatno povečalo. Piramida bo do leta 2100 videti bolj kot kocka, saj se bo na sredini (okrog starosti 45–54 let) precej zožila.

Slika 4: Prebivalstveni piramidi za EU-27 za leti 2019 in 2100
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup) in (proj_18np)

Drug vidik staranja prebivalstva je postopno staranje starejšega prebivalstva samega, saj se relativni pomen zelo starih prebivalcev povečuje hitreje kot pomen katere koli druge starostne skupine prebivalstva EU-27. Delež oseb, starih 80 let ali več, v prebivalstvu EU-27 naj bi se med letoma 2019 in 2100 povečal za dvainpolkrat, in sicer s 5,8 % na 14,6 % (glej Sliko 5).

Slika 5: Struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, EU-27, 2019–2100
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind) in (proj_18ndbi)

V obdobju 2019–2100 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjševal, starejši pa bodo verjetno predstavljali vse večji delež celotnega prebivalstva: osebe, stare 65 let ali več, bodo do leta 2100 predstavljale 31,3 % prebivalstva EU-27 v primerjavi z 20,2 % v letu 2019. Zaradi prehajanja prebivalstva med starostnimi skupinami naj bi se koeficient starostne odvisnosti starejših v EU-27 skoraj podvojil, in sicer z 31,4 % leta 2019 na 57,1 % do leta 2100, skupni koeficient starostne odvisnosti pa naj bi se zvišal s 54,9 % leta 2019 na 82,6 % do leta 2100 (glej Sliko 6). Mediana starosti naj bi se povišala za 5,1 leta, in sicer s 43,7 leta v letu 2019 na 48,8 leta v letu 2100.

Slika 6: Predvideni skupni koeficient starostne odvisnosti in koeficient starostne odvisnosti starejših, EU-27, 2019–2100
(v %)
Vir: Eurostat (demo_pjanind) in (proj_18ndbi)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Struktura in staranje prebivalstva: tabele in slike (v angleščini)

Podatkovni viri

Eurostat zbira podatke držav članic EU in drugih držav, ki sodelujejo pri njegovem zbiranju podatkov v zvezi s prebivalstvom, 1. januarja vsako leto. Priporočena opredelitev pojma je „prebivalstvo z običajnim prebivališčem“, ki predstavlja število prebivalcev danega območja na 1. januar zadevnega leta (ali v nekaterih primerih na 31. december prejšnjega leta). V skladu z mednarodnimi priporočili Združenih narodov temelji opredelitev pojma „običajno prebivališče“ na 12-mesečnem referenčnem obdobju, kar pomeni, da bi morale vključene osebe v svojem kraju običajnega prebivališča neprekinjeno prebivati vsaj 12 mesecev pred referenčnim datumom ali prispeti v svoj kraj običajnega prebivališča v obdobju 12 mesecev pred referenčnim datumom z namenom, da bi tam ostale vsaj eno leto. Vendar lahko države Eurostatu sporočijo podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na podatkih iz njihovih najnovejših popisov in so spremenjeni glede na elemente prirasta prebivalstva, ki so nastali od zadnjega popisa, ali podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na registriranem/zakonitem prebivalstvu.

Popis prebivalstva in stanovanj je bil v vseh državah članicah EU, državah Efte in državah kandidatkah za vstop v EU izveden leta 2011. Običajna praksa držav je, da pregledajo svoje letne ocene prebivalstva, ko so na voljo rezultati popisa prebivalstva in stanovanj. Ocene prebivalstva, ki temeljijo na rezultatih popisa, lahko pomenijo prekinitve vrst za velikost in strukturo prebivalstva.

Eurostat zagotavlja informacije o številnih demografskih podatkih. Podatki o prebivalstvu vključujejo razčlembe po različnih lastnostih, kot so starost, spol, zakonski stan in dosežena izobrazba.

Eurostat pripravlja projekcije prebivalstva na nacionalni ravni vsaka tri leta. Te projekcije so pogojni scenariji, katerih namen je zagotoviti informacije o verjetni prihodnji velikosti in starostni strukturi prebivalstva na podlagi predvidevanj prihodnjih trendov rodnosti, pričakovane življenjske dobe in migracij.

Ozadje

Evropska komisija uporablja projekcije prebivalstva Eurostata za analizo verjetnega vpliva starajočega se prebivalstva na javno porabo. Večji socialni izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, v obliki pokojnin, zdravstvenega varstva in institucionalne ali zasebne (zdravstvene) nege, bodo verjetno pomenili večje breme za delovno aktivno prebivalstvo.

Za številne pomembne politike, zlasti na socialnem in ekonomskem področju, se demografski podatki uporabljajo za načrtovanje ukrepov ter spremljanje in vrednotenje programov, na primer v zvezi s staranjem prebivalstva in njegovimi verjetnimi učinki na vzdržnost javnih financ in socialnih ugodnosti ali ekonomskim in socialnim vplivom demografskih sprememb.