Archive:Statistika kriminalitete

Podatki, pridobljeni julija 2020.

Predvidena posodobitev članka: novembra 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 25 August 2021.

Highlights

Med letoma 2012 in 2018 se je število ropov, ki jih je evidentirala policija, v EU-27 zmanjšalo za 34 %.

Med letoma 2008 in 2018 se je število naklepnih umorov, ki jih je evidentirala policija, v EU-27 zmanjšalo za 30 % na 3 993.

Ropi, povprečje 2016–2018
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Statistika, predstavljena v tem članku, temelji na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala v Evropi med letoma 2008 in 2018. Rezultati se nanašajo na Evropsko unijo (EU-27), tri sodne oblasti Združenega kraljestva, države Efte ter države kandidatke in potencialne države kandidatke.

Full article

V EU-27 se je število ropov med letoma 2012 in 2018 zmanjšalo za 34 %

Med letoma 2012 in 2018 se je število ropov, ki jih je evidentirala policija, v EU-27 zmanjšalo za 34 % na približno 299 000. Nasprotno pa se je med letoma 2008 in 2012 povečalo za 8,8 %, kar predstavlja vrhunec v obdobju med letoma 2008 in 2018, kot je prikazano na Sliki 1. Za Estonijo, Francijo, Luksemburg in Finsko manjkajo podatki za leto 2018, zato je natančna sprememba za EU-27 med letoma 2017 in 2018 nekoliko negotova. Med letoma 2017 in 2018 je v večini držav EU-27 prišlo do zmanjšanj, največje relativno povečanje pa je bilo zaznano na Irskem (8 %) in v Sloveniji (11 %).

Slika 1: Ropi, ki jih je evidentirala policija, EU-27, 2008–2018
(število kaznivih dejanj)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 2 prikazuje število ropov, ki jih je evidentirala policija, glede na število prebivalcev (število kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev). V povprečju so bile v obdobju 2016–2018 najvišje stopnje EU-27 zabeležene v Belgiji (154,3), Franciji (153,3), Španiji (132,5) in na Portugalskem (115,5), najnižje v Estoniji (17,1), Romuniji (16,2), na Češkem (14,6), v Sloveniji (11,7), na Cipru (10,5), Slovaškem (9,0) in Madžarskem (9,0). Med državami Efte je bil največji delež ugotovljen v Švici, tj. 20,9 ropov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev.

Slika 2: Ropi, povprečje 2016–2018
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

3 993 naklepnih umorov v EU-27 leta 2018

Leta 2018 je policija v EU-27 evidentirala približno 3 993 naklepnih umorov, kar je skoraj 30 % manj kot leta 2008. Tabela 1 prikazuje sporočene podatke po državah.

Table 1: Naklepni umori, 2008–2018
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 3 prikazuje število naklepnih umorov glede na število prebivalcev (kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev). Leta 2018 je bilo največje število ugotovljeno v Latviji (5,2), Litvi (3,5) in Estoniji (1,9). V 15 državah je bila stopnja pod 1 na 100 000.

Slika 3: Naklepni umori, 2018
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

583 000 napadov v EU-27 leta 2018

Leta 2018 je v EU-27 policija evidentirala približno 583 000 napadov, kar je 6,2 % manj kot leta 2010, ko jih je bilo 621 500. Kot prikazuje Slika 4, je bil med letoma 2010 in 2018 prisoten splošni trend zmanjševanja. Vendar je treba opozoriti, da skupne vrednosti EU za obdobje 2016–2018 zaradi manjkajočih podatkov Francije (2017–2018) in Madžarske (2016–2018) delno temeljijo na prejšnjih podatkih. Sporočeni podatki kažejo trend povečanja v Franciji med letoma 2010 in 2016 (z 232 000 na 243 000) ter zmanjšanje na Madžarskem med letoma 2010 in 2015 (s 14 600 na 12 500).

Število napadov, ki jih je evidentirala policija, v celotni EU-27 se močno razlikuje, celo glede na število prebivalcev Različni zakoni, stopnje poročanja in prakse evidentiranja (v angleščini) vplivajo na primerjavo med državami. Nekateri nacionalni podatki na primer poleg hujših napadov vključujejo lažje napade, napade zoper življenje ali telo (uboj, umor itd.) ali spolne napade (ki se običajno štejejo posebej).

Slika 4: Napadi, EU-27, 2010–2018
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

528 000 kraj avtomobilov v EU-27 leta 2018

Leta 2018 je policija v EU-27 evidentirala približno 528 000 kraj avtomobilov, kar je približno 40 % manj kot leta 2008. Vendar je treba opozoriti, da so bili zaradi manjkajočih podatkov za Francijo (2017–2018), Ciper (2018) in Madžarsko (2016–2018) uporabljeni podatki za zadnje leto, za katero so bili na voljo. Slika 5 prikazuje trend zmanjševanja v EU-27 med letoma 2008 in 2018. Med letoma 2017 in 2018 pa je na Irskem in Hrvaškem policija evidentirala za 8 % več kraj avtomobilov.

Slika 5: Kraje motornih kopenskih vozil, EU-27, 2008–2018
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Največ kraj avtomobilov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev (povprečje v obdobju 2016–2018) je bilo v Grčiji (260,6), Italiji (244,2), Franciji (241,9) ter na Švedskem (237,3) in Nizozemskem (169,3). Najmanjše število v EU-27 pa je bilo ugotovljeno na Slovaškem (27,8), v Estoniji (25,1), na Hrvaškem (21,4), v Romuniji (10,8) in na Danskem (4,0). Med državami Efte je bilo največje število ugotovljeno v Švici, tj. 80,5 kraj avtomobilov na 100 000 prebivalcev.

„Kraje avtomobilov“ vključujejo krajo motornih koles, osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, buldožerjev itd., vendar pa se prakse poročanja in evidentiranja razlikujejo in vplivajo na primerjavo med državami in leti.

Slika 6: Kraje motornih kopenskih vozil, povprečje 2016–2018
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Izvorni podatki za tabele in grafe (v angleščini)

Podatkovni viri

Statistika kaznivih dejanj in kazenskega pravosodja

Podatkovni viri vključujejo policijo in druge organe kazenskega pregona, državna tožilstva, sodišča, zapore, zadevna ministrstva in statistične urade. Za zbiranje uradnih podatkov, ki se pošljejo Eurostatu in Združenim narodom, so odgovorni nacionalni organi (UN Survey on Crime Trends and Operations of Criminal Justice Systems) (v angleščini).

Podatki v tem članku

V tem članku so predstavljeni rezultati, ki temeljijo na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala od leta 2008. Eurostat spletno podatkovno zbirko (v angleščini) posodablja, ko države sporočijo nove podatke, ki se lahko razlikujejo od podatkov v starejših različicah spletnih člankov. Velik problem za statistiko kriminalitete na evropski ravni so manjkajoči podatki. Zato je bilo v tem članku prilagojenih več skupnih vrednosti EU. Če na primer podatki za leto 2017 niso na voljo, se za to državo za isto kaznivo dejanje uporabijo podatki iste države za leto 2016. V nekaterih primerih se uporabi povprečje predhodnega in naslednjega leta. Še ena metoda za reševanje težave manjkajočih podatkov je primerjava triletnih povprečij. Za nekatera kazniva dejanja pa enostavno manjka preveč podatkov, da bi lahko predstavili skupne vrednosti za EU. Podatki v spletni podatkovni zbirki so takšni, kot so bili sporočeni (brez prilagoditev).

Posamezna kazniva dejanja

Dodatni podatki o naklepnih umorih, posilstvih in spolnih napadih:

Victims, suspects, prosecutions, convictions (v angleščini)
Prisoners (v angleščini)
Worldwide homicide statistics (v angleščini)

Predhodni podatki

Police-recorded crimes 1950-1992 (total) (v angleščini)
Police-recorded crimes 1993-2007 (by crime) (v angleščini)

Ozadje

Statistiko kriminalitete uporabljajo institucije EU, nacionalni organi, mediji, politiki, organizacije in splošna javnost. Vsaka država vzpostavi svojo kazenskopravno zakonodajo, opredeli kazniva dejanja, sodni postopek in ukrepe sodstva ter specifikacije za uradno statistiko kriminalitete (razen kaznivih dejanj, ki jih zajema mednarodno pravo ali pravo EU). Običajno so statistike kriminalitete med državami slabše primerljive kot statistike z mednarodnimi specifikacijami.

Zaradi vseh različnih kazenskih zakonodaj evropskih držav je mogoče tudi trditi, da so med temi evropskimi državami številne podobnosti. To je bilo skupaj z javnim in političnim interesom ozadje za razvoj statistike kriminalitete za celotno EU. V zadnjem desetletju so institucije EU, nacionalni organi in Združeni narodi sodelovali med seboj, da bi izboljšali evropsko statistiko kriminalitete. Kakovost je mogoče precej izboljšati z uporabo skupne klasifikacije kaznivih dejanj (v angleščini).

Uradna statistika kriminalitete v glavnem odraža, kako organi evidentirajo in obravnavajo primere. Podatke zagotavljajo nacionalni organi, kot so policija, tožilstvo, sodišča in zapori. Med vsemi temi podatki najširšo sliko prikazujejo podatki policije, saj vključujejo evidentirana kazniva dejanja, ne glede na to, ali so vodila v kazenski pregon. Kljub temu pa policijske evidence ne merijo skupne pogostosti kaznivih dejanj. Preprosto povedano, skupna pojavnost bi vključevala število prijavljenih in neprijavljenih kaznivih dejanj, od katerega bi se odštelo število nepravilno prijavljenih kaznivih dejanj. Mogoče je domnevati, da je stopnja prijav visoka, če se v podporo odškodninskemu zahtevku zahteva policijski zapisnik (npr. kraje avtomobilov in vlomi).