Archive:Statistika izobraževanja na regionalni ravni

This Statistics Explained article is outdated and has been archived - for recent articles on regions and cities see here.

Podatki pridobljeni marca in aprila 2016. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: november 2017.

Zemljevide si lahko interaktivno ogledate s pomočjo Eurostat’s Statistical Atlas (glej user manual) (v angleščini).

Zemljevid 1: Stopnja udeležbe štiriletnikov v predprimarnem in primarnem izobraževanju (ravni ISCED 0 in 1) po regijah NUTS 2, 2014 (¹)
(v % vseh štiriletnikov)
Vir: Eurostat (educ_uoe_enra14)

Zemljevid 2: Delež dijakov v višjem sekundarnem izobraževanju (raven ISCED 3), vključenih v poklicne programe, po regijah NUTS 2, 2014 (¹)
(v % vseh dijakov na ravni ISCED 3)
Vir: Eurostat (educ_uoe_enra13)

Zemljevid 3: Delež mladih, starih od 18 do 24 let, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, po regijah NUTS 2, 2015 (¹)
(%)
Vir: Eurostat (edat_lfse_16)

Slika 1: Razlike med spoloma v deležu mladih, starih od 18 do 24 let, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, po izbranih regijah NUTS 2 v EU, 2015 (¹)
(razlika v odstotnih točkah, delež moških – delež žensk)
Vir: Eurostat (edat_lfse_16)

Zemljevid 4: Delež mladih, starih od 18 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, po regijah NUTS 2, 2015 (¹)
(%)
Vir: Eurostat (edat_lfse_22)

Slika 2: Razlike med spoloma v deležu mladih, starih od 18 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, po izbranih regijah NUTS 2 v EU, 2015 (¹)
(razlika v odstotnih točkah, delež moških – delež žensk)
Vir: Eurostat (edat_lfse_22)

Zemljevid 5: Delež oseb, starih od 30 do 34 let, z zaključeno terciarno izobrazbo (ravni ISCED 5–8), po regijah NUTS 2, 2015 (¹)
(%)
Vir: Eurostat (edat_lfse_12)

Slika 3: Razlike med spoloma v deležu oseb, starih od 30 do 34 let, z zaključeno terciarno izobrazbo (ravni ISCED 5–8), po izbranih regijah NUTS 2 v EU, 2015 (¹)
(razlika v odstotnih točkah, delež moških – delež žensk)
Vir: Eurostat (edat_lfse_12)

Ta članek je del sklopa statističnih člankov, ki temeljijo na publikaciji Eurostata Regional yearbook. Izobraževanje, poklicno usposabljanje in splošneje vseživljenjsko učenje imajo ključno vlogo v gospodarskih in socialnih strategijah Evropske unije (EU).

Eurostat zbira in objavlja statistične podatke o izobraževanju in usposabljanju za države članice EU in njihove regije; poleg tega pa je na voljo tudi sklop informacij za države Efte in države kandidatke. V tem članku so predstavljeni podatki o stopnjah udeležbe med štiriletniki in v programih poklicnega izobraževanja, deležu oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, deležu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter deležu oseb, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo. Ti statistični podatki so na splošno predstavljeni po regijah NUTS 2, čeprav so podatki o udeležbi za Hrvaško na voljo le na nacionalni ravni, za Nemčijo in Združeno kraljestvo pa le za regije NUTS 1.

Glavne statistične ugotovitve

Podatki za EU-28 za leto 2014 kažejo, da je bilo v celotni izobraževalni sistem od predprimarnega izobraževanja do podiplomskega študija vpisanih približno 107 milijonov otrok, učencev in študentov (ravni ISCED 02–8).

Udeležba štiriletnikov v izobraževanju

Predprimarno in primarno izobraževanje imata pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in razvoju osnovnih kompetenc. Oblikovalci politike trdijo, da bi si bilo treba prizadevati za to, da bi bil večji delež majhnih otrok vključen v predšolsko izobraževanje namesto v neformalno nestrokovno vzgojo. V strateškem okviru za izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020) je določen krovni cilj, v skladu s katerim bi moralo biti najmanj 95 % otrok med četrtim letom in starostjo, pri kateri morajo začeti obvezno primarno izobraževanje, vključenih v predprimarno izobraževanje. Upoštevati je treba, da se zakonsko določena starost za začetek izobraževanja med državami članicami EU precej razlikuje: v Luksemburgu in na Severnem Irskem (v Združenem kraljestvu) se obvezno izobraževanje začne pri štirih letih, v drugih regijah/državah članicah EU pa med petim in sedmim letom starosti. Vpis v predprimarno izobraževanje je v večini držav članic večinoma prostovoljen.

Leta 2014 je bilo v neko obliko predprimarnega ali primarnega izobraževanja (ravni ISCED 0 in 1) vpisanih le malo več kot pet milijonov štiriletnikov; od teh je bil v primarno izobraževanje vključen le zelo majhen delež (52 000).

Opredelitev predprimarnega in primarnega izobraževanja

Predprimarna vzgoja in izobraževanje (raven ISCED 0) sta običajno zasnovana tako, da na celovit način podpirata zgodnji kognitivni, fizični, socialni in čustveni razvoj otrok ter majhne otroke vključita v organizirano izobraževanje zunaj družinskega okolja. Programe na ravni ISCED 0 lahko razdelimo na dve kategoriji: predšolska vzgoja in predprimarno izobraževanje. Izobraževalna vsebina prvega je namenjena manjšim otrokom (v starostni skupini od 0 do 2 let), medtem ko je drugo namenjeno otrokom med tretjim letom in starostjo, pri kateri morajo začeti primarno izobraževanje. Za obe kategoriji so značilna učna okolja, ki so vizualno spodbujevalna in jezikovno bogata ter vključujejo vsaj dve uri pouka na dan; povedano drugače, sem ne spadajo jasli ali drugi centri za dnevno varstvo, razen če imajo posebno izobraževalno komponento.

Programi primarnega izobraževanja (raven ISCED 1) so običajno oblikovani tako, da učencem zagotavljajo pridobitev osnovnih znanj, kot so branje, pisanje in matematika (pismenost in računske spretnosti), ter vzpostavijo trdno podlago za učenje in razumevanje osnovnih področij znanja ter osebni in socialni razvoj. Za vključitev v to raven izobraževanja je običajno edina zahteva ustrezna starost.

Praktično vsi štiriletniki v veliki večini regij Francije in Združenega kraljestva so bili vključeni v predprimarno ali primarno izobraževanje

Na Zemljevidu 1 so z najtemnejšim odtenkom oranžne prikazane regije NUTS 2, v katerih so bile stopnje udeležbe štiriletnikov posebno visoke; za Nemčijo in Združeno kraljestvo so podatki predstavljeni za regije NUTS 1, za Hrvaško pa so na voljo le nacionalni podatki. Stopnje udeležbe štiriletnikov so bile v 63 od 224 prikazanih regij EU najmanj 98-odstotne (za regijo Mayotte v Franciji ni podatkov). Najvišje stopnje so bile skoncentrirane v Franciji in Združenem kraljestvu, visoke stopnje pa so bile zabeležene tudi v številnih regijah na jugu Italije, delih Nemčije, Španije in Belgije (zlasti v Flandriji) ter nekaterih regijah celinske Danske, Irske (Border, Midland and Western), severne Italije (Provincia Autonoma di Trento in Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen), Avstrije (Burgenland) in Portugalske (Alentejo); stopnje v višini najmanj 98 % so bile zabeležene tudi v dveh najsevernejših regijah Norveške (Trøndelag in Nord-Norge).

Najnižjo stopnjo udeležbe štiriletnikov v predprimarnem in primarnem izobraževanju so imele Atene

Nasprotno je na Zemljevidu 1 zelo jasno vidna razlika med vzhodom in zahodom, saj so bile na splošno stopnje udeležbe v večini vzhodnih regij EU ter v baltskih državah članicah mnogo nižje (pri čemer je na tej ravni analize vsaka ena regija). Regije, za katere so bile značilne najnižje stopnje udeležbe (nižje od 70 %, kot je prikazano z najsvetlejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 1), so vključevale Hrvaško (nacionalni podatki) ter večji del Poljske in Grčije, pa tudi vzhodnoslovaško (Východné Slovensko) in severnofinsko regijo (Pohjois- ja Itä-Suomi); to je veljalo tudi za vse turške regije (podatki za leto 2013), vse regije Švice, razen ene (Ticino), ter za Lihtenštajn in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (pri čemer je na tej ravni analize vsaka ena regija).

Podrobnejša analiza posameznih regij kaže, da je imela grška regija glavnega mesta (Attiki) daleč najnižjo stopnjo udeležbe štiriletnikov v predprimarnem in primarnem izobraževanju, in sicer 28,3 % leta 2014. Ta stopnja je bila bistveno nižja kot v vseh drugih regijah EU, v katerih je bila v predprimarno in primarno izobraževanje vključena večina štiriletnikov. Tudi druga najnižja stopnja je bila zabeležena v Grčiji, in sicer v severovzhodni regiji Anatoliki Makedonia, Thraki (50,9 %); ta regija je bila ena od šestih grških regij, v katerih se je stopnja udeležbe štiriletnikov gibala med 50 in 60 %.

Dijaki v poklicnem višjem sekundarnem izobraževanju

Leta 2014 je bilo po ocenah 10,6 milijona (ali 48,0 %) dijakov na višji sekundarni stopnji (raven ISCED 3) v celotni EU vključenih v program poklicnega izobraževanja, preostali pa so bili vključeni v splošne programe. Poklicno izobraževanje in usposabljanje se šteje za ključno za znižanje stopenj brezposelnosti mladih in olajšanje prehoda mladih z izobraževanja na trg dela. Oblikovalci politike po vsej EU poskušajo najti načine za povečanje privlačnosti poklicnih programov in vajeništev, tako da bi ti lahko ponujali alternativo višji sekundarni in visokošolski izobrazbi ter bolje pokrivali potrebe delodajalcev glede usposobljenosti.

Z Zemljevida 2 je razvidno, da se je delež dijakov, vključenih v programe poklicnega izobraževanja, po državah članicah EU precej razlikoval, pri čemer je bila še posebno velika specializacija v poklicnem izobraževanju v skupini regij, ki so zajemale Češko, Slovaško, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in severno Italijo ter Švico; veliki deleži so bili tudi na Finskem in Nizozemskem ter v severnih belgijskih regijah. Nekatere od teh razlik je mogoče pripisati dojemanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: na primer, v državah, kot sta Češka in Avstrija, se poklicno izobraževanje in usposabljanje na splošno štejeta za privlačen predlog, ki olajša prehod posameznika na trg dela, medtem ko je v drugih državah članicah EU njuna vloga pogosto manj razvita, deloma zaradi manj pozitivnega dojemanja v družbi.

V treh čeških in eni avstrijski regiji je bilo v poklicno izobraževanje vključenih več kot tri četrtine dijakov na višji sekundarni stopnji

Podrobnejša analiza po regijah NUTS 2 kaže, da je leta 2014 v 40 regijah EU delež dijakov na višji sekundarni stopnji, vključenih v program poklicnega izobraževanja, znašal najmanj 65 % (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 2). V treh regijah je bilo v program poklicnega izobraževanja vključenih več kot tri četrtine vseh dijakov na višji sekundarni stopnji: dve od teh sta bili na Češkem (Severozápad in Jihozápad), tretja pa v Avstriji (Oberösterreich).

Nasprotno so bili najmanjši deleži poklicnega izobraževanja med dijaki na višji sekundarni stopnji zabeleženi v obeh irskih regijah NUTS 2 in na Škotskem (za Združeno kraljestvo so na voljo samo podatki za regije NUTS 1), kjer je bila v poklicne programe vključena manj kot desetina dijakov. V treh regijah, in sicer v otoških regijah Malta in Ciper (pri čemer je na tej ravni podrobnosti vsaka ena regija) ter v regiji glavnega mesta Madžarske (Közép-Magyarország), je bilo v poklicne programe vključenih od 10 do 20 % dijakov. Sicer je bil delež dijakov na višji sekundarni stopnji, vključenih v programe poklicnega izobraževanja, manjši od 35 % (kot je prikazano z najsvetlejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 2) v 9 od 13 grških regij, šestih preostalih madžarskih regijah (v ostrem nasprotju z regijami okoli Madžarske), šestih regijah na jugu Španije ter v Brandenburgu (regija NUTS 1, ki obkroža nemško regijo glavnega mesta Berlin), francoski regiji glavnega mesta Île de France, na Severnem Irskem in v Walesu (obe regiji NUTS 1 v Združenem kraljestvu) ter v Estoniji in Litvi (pri čemer je na tej ravni analize vsaka ena regija).

Evropa 2020: osebe, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje

Mladi, stari od 15 do 17 let, se morajo pogosto odločiti, ali naj nadaljujejo izobraževanje ali usposabljanje ali iščejo zaposlitev. V večini držav članic EU redno obvezno izobraževanje v povprečju traja devet ali deset let in se večinoma konča z zaključkom nižjega sekundarnega izobraževanja (raven ISCED 2).

Krovni cilj je, da bi bil delež mladih osipnikov do leta 2020 manjši od 10 %

Izobraževanje je eden od petih stebrov, ki so v središču strategije Evropa 2020. Dva od ciljev, ki se uporabljajo za spremljanje napredka EU na poti do „pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva“, se nanašata na izobraževanje. Ti referenčni merili sta bili določeni na ravni EU in predvidevata:

da bi moral biti delež oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, do leta 2020 manjši od 10 % in
da bi moralo do leta 2020 vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, zaključiti terciarno ali enakovredno izobraževanje.

Upoštevati je treba, da sta bila ta cilja določena za celotno EU, vendar ne veljata posebej na nacionalni ali regionalni ravni. Vsako referenčno merilo strategije Evropa 2020 je bilo namreč preneseno v nacionalne (in ponekod regionalne) cilje, ki upoštevajo različno stanje in okoliščine v posamezni državi članici EU.

S kazalnikom za osebe, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, se spremlja delež posameznikov, starih od 18 do 24 let, ki so zaključili le nižje sekundarno izobraževanje in se niso nadalje izobraževali ali usposabljali (v štirih tednih pred anketo, na podlagi katere so bili zbrani podatki).

Delež mladih, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, je znašal 11,0 %

Leta 2015 je v EU-28 delež oseb, starih od 18 do 24 let, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, znašal 11,0 %, kar pomeni zmanjšanje za 0,1 odstotne točke v primerjavi z letom 2014. Dejansko se delež oseb, starih od 18 do 24 let, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, stalno zmanjšuje že več kot desetletje. Če se bo ta vzorec nadaljeval, potem se zdi krovni cilj strategije Evropa 2020, da se ta delež zmanjša na manj kot 10 %, dosegljiv.

Ob tem so med državami članicami EU in znotraj držav še vedno precejšnje razlike, ki se deloma kažejo v nacionalnih ciljih, določenih kot del strategije Evropa 2020, ki segajo od zelo majhnega deleža 4 % na Hrvaškem do visokih 16 % v Italiji; Združeno kraljestvo nima določenega cilja.

Največji deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, so bili pogosto zabeleženi v južni Evropi, zlasti v otoških regijah

Leta 2015 je bil v 130 od 266 regij, za katere so na voljo podatki, delež mladih, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, nižji od cilja strategije Evropa 2020, tj. 10 %. Z Zemljevida 3 je razvidno, da se je delež mladih osipnikov precej razlikoval po regijah NUTS 2, pri čemer so bili najmanjši deleži skoncentrirani v pasu, ki se razteza od Poljske prek Češke republike in Slovaške do jugovzhodne Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Nasprotno so bili največji deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, skoncentrirani v južni Španiji in Illes Balears, treh romunskih regijah, portugalski regiji Regiões Autónomas dos Açores e da Madeira ter na italijanskih otokih Sardiniji in Siciliji; zelo veliki deleži mladih osipnikov so bili zabeleženi tudi po celotni Turčiji. Veliko regij EU z največjimi deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, je razmeroma oddaljenih/redko poseljenih, kjer so študentje morda primorani zapustiti dom, če želijo točno določeno specializacijo, medtem ko imajo tisti, ki ostanejo, razmeroma malo priložnosti za visokošolsko/nadaljnje izobraževanje.

Najmanjši deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, so bili zabeleženi v vzhodnih regijah

Leta 2015 je bil najmanjši delež mladih, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, zabeležen v hrvaški regiji Jadranska Hrvatska (0,9 %). Delež mladih osipnikov je bil manjši od 5 % še v 14 regijah (kot je prikazano z najsvetlejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 3), predvsem v vzhodni Evropi: petih poljskih regijah, treh čeških regijah, obeh hrvaških regijah, dveh slovaških regijah ter eni belgijski, slovenski in švedski regiji.

REGIJE V SREDIŠČU

Jadranska Hrvatska, Hrvaška

Leta 2015 je v EU-28 delež mladih (starih od 18 do 24 let), ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, znašal 11,0 %. Na Hrvaškem je bil zabeležen precej manjši delež mladih, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, in sicer zlasti vzdolž jadranske obale in na hrvaških otokih, saj je v regiji Jadranska Hrvatska znašal 0,9 %.

©: Nicolas Brignol

Regije glavnega mesta Češke, Hrvaške, Poljske, Slovenije in Slovaške so bile med 15 regijami z najmanjšimi deleži mladih osipnikov. Razmeroma majhni deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, so bili zabeleženi v več drugih pretežno mestnih regijah. Tako so bili na primer v regijah glavnega mesta Área Metropolitana de Lisboa (10,7 %) in Inner London - East (5,5 %) zabeleženi najmanjši deleži mladih osipnikov na Portugalskem in v Združenem kraljestvu; to morda ni presenetljivo glede na to, da so visokošolske ustanove in ustanove za usposabljanje verjetneje v glavnih mestih in drugih razmeroma velikih mestih. Nasprotno je bil delež mladih, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, razmeroma velik (v primerjavi z nacionalnimi povprečji) v belgijskih, nemških in avstrijskih regijah glavnega mesta (Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk, Berlin in Wien).

Verjetnost predčasne opustitve izobraževanja ali usposabljanja je bila na splošno večja pri mladih moških kakor pri mladih ženskah

Informacije, povezane z deležem oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, je mogoče analizirati po spolu (regionalna analiza razlik med spoloma za ta kazalnik je prikazana na Sliki 1). Leta 2015 je delež mladih moških, starih od 18 do 24 let, ki so predčasno opustili izobraževanje in usposabljanje, znašal 12,4 % in tako za približno 2,9 odstotne točke presegel delež, zabeležen pri mladih ženskah (9,5 %). Pri tem je treba opozoriti, da je v EU-28 med letoma 2014 in 2015 delež žensk, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, ostal skoraj nespremenjen (zmanjšanje za 0,1 odstotne točke), medtem ko se je delež moških zmanjševal hitreje (za 0,4 odstotne točke). Razlika med spoloma se je tako nekoliko zmanjšala in nadaljeval se je vzorec, ki je bil prisoten od začetka svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008, ko je bil v EU-28 delež osipnikov pri mladih moških za 4,0 odstotne točke večji od deleža osipnikov pri mladih ženskah.

Razmeroma veliki deleži osipnikov pri mladih moških so bili pogosto zabeleženi v kmetijskih/podeželskih regijah …

Delež mladih žensk, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, je bil v 164 od 212 regij, za katere so bili na voljo podatki za leto 2015, manjši od deleža pri mladih moških. Dvomestna razlika med spoloma je bila zabeležena v osmih regijah, pri čemer so bile vse v južni Evropi; v vseh primerih je bil delež osipnikov pri mladih moških večji od ustreznega deleža pri mladih ženskah. Največje razlike so bile zabeležene v španski regiji La Rioja, kjer je izobraževanje in usposabljanje predčasno opustila skoraj ena tretjina (32,4 %) mladih moških v primerjavi z 10,8 % mladih žensk. Med osmimi regijami z dvomestno razliko med spoloma so bile še štiri španske regije, in sicer Comunidad Valenciana, Extremadura, Galicia in Illes Balears. Sledili sta jim dve italijanski regiji (Sardegna in Abruzzo) in grška otoška regija Notio Aigaio (južno Egejsko morje).

… nasprotno so bili razmeroma veliki deleži osipnikov pri mladih ženskah pogosto zabeleženi v velemestnih regijah ali regijah s težko industrijo

V 43 regijah, v katerih so bili deleži osipnikov pri mladih moških manjši od deležev osipnikov pri mladih ženskah, so bile razlike med spoloma na splošno precej majhne (pogosto manjše od 2,0 odstotne točke). Največja razlika je bila zabeležena v nizozemski regiji Zeeland, kjer je delež osipnikov pri mladih ženskah znašal 18,4 % in tako za 6,3 odstotne točke presegel delež osipnikov pri mladih moških (12,1 %). Med 10 regijami z največjimi razlikami med spoloma, pri čemer so bili deleži moških manjši, so bile tri regije v Združenem kraljestvu (Merseyside, Inner London - East in Berkshire, Buckinghamshire and Oxfordshire), dve regiji na Češkem (Strední Cechy in Moravskoslezsko) in po ena regija v Bolgariji (Severen tsentralen), Španiji (Ciudad Autónoma de Melilla), Nemčiji (Koblenz) in Romuniji (Sud-Vest Oltenia).

Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo

Leta 2015 je bilo v EU-28 6,2 milijona ljudi, starih od 18 do 24 let, ki niso bili zaposleni, se niso izobraževali ali usposabljali (NEET); v razmerju do prebivalstva iste starosti je ta delež znašal 15,8 %. Eden od ključnih dejavnikov, na podlagi katerega lahko pojasnimo razlike v deležih mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je nižja raven izobrazbe; zato se pričakuje, da bodo v regijah z razmeroma velikimi deleži oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, razmeroma veliki tudi deleži mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Primerjava stopnje brezposelnosti mladih z deležem mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo

Brezposelnost mladih (za več informacij glej članek o regionalni statistiki trga dela) in delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, sta dopolnjujoča se pojma. Stopnja brezposelnosti izraža število oseb, ki so brezposelne (vendar aktivno iščejo delo in lahko začnejo delati); temelji na imenovalcu, ki zajema ekonomsko aktivno prebivalstvo, tj. zaposlene ali brezposelne osebe.

Nasprotno opredelitev oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, izključuje osebe, ki so zaposlene, se izobražujejo ali usposabljajo, lahko pa vključujejo nekatere ekonomsko neaktivne osebe; temelji na imenovalcu, ki zajema celotno skupino oseb, starih od 18 do 24 let.

Velik delež mladih v EU-28, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki je leta 2003 znašal 16,9 %, se je v sledečih letih zmanjševal in leta 2008 znašal 14,0 % (ob začetku svetovne finančne in gospodarske krize). Nato se je naslednja štiri leta povečeval in leta 2012 dosegel 17,2 %, do leta 2015 pa se je znova zmanjšal na 15,8 %. V zadnjem desetletju so delež mladih v EU-28, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, določale ali pa so nanj vplivale spremembe v brezposelnosti mladih, saj je delež neaktivnih oseb, starih od 18 do 24 let, ostal razmeroma stabilen (pri malo manj kot 8 %).

Analiza po državah članicah EU kaže, da je bil leta 2015 največji delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zabeležen v Italiji (27,9 %), delež teh oseb v Španiji, na Cipru, v Romuniji, Bolgariji in Grčiji ter na Hrvaškem pa se je gibal med 20 in 25 %. Nasprotno je bil majhen delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v višini 6,2 % zabeležen na Nizozemskem, manj kot 10-odstoten pa je bil v Luksemburgu, na Danskem, v Nemčiji, na Švedskem, v Avstriji in na Češkem.

V štirih regijah EU se je delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, povečal na več kot 40 %

Podrobnejša analiza po regijah NUTS 2 potrjuje, da je bil leta 2015 največji delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zabeležen v bolgarski regiji Severozapaden, in sicer 45,7 %. Ta delež je bil večji od 40 % še v štirih drugih regijah: francoski čezmorski regiji Guyane, grški regiji Sterea Ellada ter dveh južnoitalijanskih regijah Calabria in Sicilia.

V petih regijah EU z največjimi deleži mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, so bili širše prisotni splošnejši vzorci, pri čemer so bili največji deleži mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zabeleženi v južni Italiji, celinski Grčiji, delih Bolgarije in Romunije ter francoskih départements et territoires d’outre-mer (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 4). Dejansko je bilo od 30 regij NUTS 2, v katerih je bil delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, večji od 25 %, le pet regij zunaj navedenih območij: tri španske regije (Andalucía ter Ciudades Autónomas de Ceuta y Melilla), portugalska regija (Região Autónoma dos Açores) in regija v Združenem kraljestvu (Tees Valley and Durham).

Najmanjši delež mladih v EU, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je bil zabeležen v jugozahodni bavarski regiji Schwaben (4,3 %), medtem ko sta bili Oberbayern (še ena bavarska regija) in Overijssel (Nizozemska) edini drugi regiji z deležem mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, manjšim od 5 %. Od 271 regij NUTS 2, za katere so na voljo podatki za leto 2015, je bil v 61 regijah delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, manjši od 10 % (kot je prikazano z najsvetlejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 4). Te regije so bile načeloma skoncentrirane na Nizozemskem, v Luksemburgu (ena regija na tej ravni analize), Nemčiji in Avstriji ter na Češkem, Danskem in Švedskem, čeprav je bil delež manjši od 10 % v še dveh regijah, in sicer v Közép-Dunántúl (Madžarska) in Inner London - West (Združeno kraljestvo).

Razlika med spoloma v deležu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, med osebami, starimi od 18 do 24 let, je bila razmeroma majhna: leta 2015 je delež mladih moških, ki niso bili zaposleni, se niso izobraževali ali usposabljali, znašal 15,4 %, medtem ko je bil ustrezen delež mladih žensk za 0,9 odstotne točke večji. Pred enim desetletjem so bile razlike med spoloma bistveno večje, saj je bil leta 2005 delež mladih žensk za približno 3,3 odstotne točke večji od deleža mladih moških.

Na Sliki 2 je prikazanih 10 regij z največjimi razlikami med spoloma, tj. z večjimi deleži mladih moških oziroma mladih žensk. Analiza za 238 regij NUTS 2 kaže, da je bil leta 2015 v 146 regijah delež mladih moških, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, manjši od ustreznega deleža mladih žensk, medtem ko je v 90 regijah veljalo nasprotno, v dveh regijah, tj. Thüringen (Nemčija) in Inner London - West (Združeno kraljestvo), pa ni bilo razlik med spoloma. Največje razlike med spoloma so bile zabeležene v grški regiji Voreio Aigaio, v kateri je bil delež mladih moških, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (21,5 %) za 18,4 odstotne točke manjši od ustreznega deleža mladih žensk. Po drugi strani pa so bile tudi največje razlike v korist mladih žensk zabeležene v grški regiji, in sicer v Dytiki Makedonia, kjer je delež mladih žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, znašal 16,7 % in bil tako za 13,5 odstotne točke manjši od deleža mladih moških. Take razlike med regijami, kot so bile opažene v Grčiji, so bile tudi v regijah Španije in Združenega kraljestva, saj so bile v regijah obeh teh držav članic EU prisotne največje razlike med spoloma, in sicer tako v korist mladih žensk kot mladih moških.

Evropa 2020: terciarna izobrazba

Terciarno izobraževanje je stopnja izobraževanja, ki jo izvajajo univerze, višje poklicne šole, tehnološki inštituti in druge ustanove, ki podeljujejo akademske nazive ali višja strokovna spričevala. Pred državami članicami EU so štirje glavni izzivi: razširitev dostopa do visokošolskega izobraževanja s povečanjem udeležbe (zlasti med prikrajšanimi skupinami), zmanjšanje števila študentov, ki opustijo terciarno izobraževanje brez kvalifikacije, skrajšanje časa, ki ga nekateri posamezniki potrebujejo za pridobitev diplome, izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja tako, da bi diplomski programi bolj ustrezali svetu dela.

Krovni cilj je, da bi moralo terciarno izobraževanje zaključiti vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let

Kot je že bilo navedeno, strategija Evropa 2020 vključuje ključni cilj, ki se nanaša na terciarno izobrazbo in določa, da bi moralo do leta 2020 vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, zaključiti terciarno ali enakovredno izobraževanje.

Delež oseb s terciarno izobrazbo v EU-28 se je hitro povečeval s 23,6 % leta 2002 (začetek časovne vrste za EU-28), pri čemer se je povečal čisto vsako leto. Leta 2015 je imelo približno 38,7 % prebivalstva, starega od 30 do 34 let, terciarno izobrazbo, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot leta 2014.

Velik delež visokokvalificiranih mladih se seli v regije glavnega mesta

Velike organizacije (tako v javnem kot zasebnem sektorju) za lokacijo svojih sedežev pogosto izberejo glavna mesta, ker si tako povečajo ugled ali ker imajo koristi od ekonomij obsega, ki so lahko prisotne v nekaterih največjih mestih EU. Ta razmeroma visoka koncentracija poslovne dejavnosti s priložnostmi za zaposlitev, ki jih zagotavlja, lahko vsaj delno pojasni veliko število diplomantov, ki se selijo v regije glavnega mesta.

REGIJE V SREDIŠČU

Inner London - West, Združeno kraljestvo

Visoka koncentracija poslovne dejavnosti in priložnosti za zaposlitev, ki jih zagotavlja, lahko vsaj delno pojasnijo veliko število diplomantov, ki se selijo v regije glavnega mesta. To je zlasti veljalo v regiji Inner London - West, kjer so imele leta 2015 terciarno izobrazbo (ravni ISCED 5–8) več kot štiri petine prebivalstva, starega od 30 do 34 let.

©: Kevin Judson

Glede na to, da bo večina oseb, starih od 30 do 34 let, terciarno izobrazbo zaključila pred 30. letom, se ta kazalnik lahko uporablja za ocenjevanje privlačnosti (ali učinka privlačevanja) regij v zvezi z zaposlitvenimi priložnostmi, ki jih ponujajo diplomantom. Na Zemljevidu 5 je prikazana terciarna izobrazba po regijah NUTS 2 za leto 2015: z najtemnejšim odtenkom oranžne so označene regije, v katerih je imela terciarno izobrazbo najmanj polovica prebivalstva, starega od 30 do 34 let. Daleč največji delež je bil zabeležen v eni od dveh regij glavnega mesta v Združenem kraljestvu, tj. Inner London - West, kjer so terciarno izobrazbo zaključile več kot štiri petine (80,8 %) prebivalstva, starega od 30 do 34 let. Tudi drugi, tretji in četrti največji deleži so bili zabeleženi v Združenem kraljestvu, in sicer v: Outer London - South (69,3 %), druga regija glavnega mesta Inner London - East (68,2 %) in North Eastern Scotland (66,1 %); opozoriti je treba, da so bili v vseh škotskih regijah zabeleženi deleži, večji od 50 %.

Velik del preostalih regij v EU z razmeroma visokimi ravnmi terciarne izobrazbe so bile regije glavnega mesta, vključno z regijami: Hovedstaden (Danska), Southern and Eastern (Irska), Île de France (Francija), Noord-Holland (Nizozemska), Mazowieckie (Poljska), Helsinki-Uusimaa (Finska) in Stockholm (Švedska) ter Ciper, Litva in Luksemburg (pri čemer je na tej ravni analize vsaka od teh držav ena regija). Drugod so bile regije z največjim deležem oseb, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo pogosto regije, povezane z raziskavami in/ali tehnologijo, na primer v Province Brabant Wallon in Provincie Vlaams-Brabant v Belgiji, španski regiji País Vasco, francoski regiji Rhône-Alpes, Utrecht na Nizozemskem, Västsverige na Švedskem ali regiji Berkshire, Buckinghamshire and Oxfordshire v Združenem kraljestvu.

Vzrok za manjše deleže oseb s terciarno izobrazbo je lahko poudarek na poklicnem izobraževanju

Delež oseb s terciarno izobrazbo je v osmih južnih in vzhodnih regijah EU padel pod 20 % (kot je prikazano z najsvetlejšim odtenkom oranžne na Zemljevidu 5). Za teh osem regij je bilo značilno tradicionalno opiranje na primarne dejavnosti, tj. težko industrijo (na primer rudarstvo, železarstvo in jeklarstvo) ali kmetijstvo, v njihovem gospodarskem okolju. Štiri od osmih regiji so bile na jugu Italije (Puglia, Sardegna, Campania in Sicilia), tri na vzhodu Romunije (Sud-Est, Sud - Muntenia in Nord-Est), zadnja pa je bila na severozahodu Češke (Severozápad), kjer je bil zabeležen najmanjši delež oseb s terciarno izobrazbo, tj. 15,4 %; poleg tega je imela v 11 turških regijah na ravni 2 terciarno izobrazbo manj kot petina oseb, starih od 30 do 34 let.

Poleg teh regij je bil delež oseb s terciarno izobrazbo razmeroma majhen tudi v številnih avstrijskih in čeških regijah. To je mogoče vsaj deloma pripisati temu, da se v teh državah članicah EU poseben poudarek namenja poklicnemu izobraževanju (za več informacij glej Zemljevid 2), pri čemer imajo poklicne kvalifikacije prednost pred akademskimi.

Delež mladih žensk, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo je bil za 9,4 odstotne točke večji od deleža mladih moških

Leta 2015 je delež mladih žensk v EU-28, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo znašal 43,4 %; ta delež je bil bistveno večji od ustreznega deleža mladih moških iste starosti, ki je zajemal le dobro tretjino (34,0 %). V zadnjem desetletju se je delež žensk, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo povečeval hitreje kot ustrezen delež mladih moških, zato so se razlike med spoloma za ta kazalnik povečale.

V veliki večini (230 od 261) regij NUTS 2, za katere so na voljo podatki, je bil leta 2015 zabeležen večji delež žensk, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo. V 29 regijah je bil delež mladih moških s terciarno izobrazbo večji, v dveh regijah, tj. Münster v Nemčiji in avstrijska regija glavnega mesta Wien, pa ni bilo razlike med spoloma.

Delež žensk s terciarno izobrazbo je bil večji v regijah z največjimi razlikami med spoloma

Največje razlike med spoloma glede izobrazbe so bile opažene v Latviji (ena regija na tej ravni analize), kjer je bil delež žensk za 29,7 odstotne točke večji od deleža moških. To splošneje pomeni, da so bile največje razlike med spoloma zabeležene v baltskih državah članicah, v Belgiji, na Danskem, v Španiji in Italiji, na Švedskem ter v Združenem kraljestvu, kjer so bile med večregionalnimi državami članicami EU vsaj v dveh regijah zabeležene razlike med spoloma v višini najmanj 20,0 odstotne točke, pri čemer je bil delež žensk večji. Nekatere od teh regij so razmeroma podeželske ali redko poseljene, razlike med spoloma pa so bile pogosto posledica majhnih deležev mladih moških s terciarno izobrazbo in ne velikih deležev mladih žensk s terciarno izobrazbo. Primeri takih razmeroma podeželskih ali redko poseljenih regij vključujejo Provincie Limburg v Belgiji, Sjælland na Danskem, Molise v Italiji, Övre Norrland in Mellersta Norrland na Švedskem ter North Yorkshire ali Highlands and Islands v Združenem kraljestvu. Vzroki za ta vzorec so lahko različni, vključno z večjo težnjo mladih moških s terciarno izobrazbo k zapuščanju podeželskih regij, da bi si poiskali delo drugje, ali večjim deležem moških, ki se odločijo za razmeroma zgodnjo opustitev izobraževanja (morda zaradi dela v kmetijstvu).

Od 29 regij, v katerih je bil delež mladih moških s terciarno izobrazbo večji od deleža mladih žensk, jih je bilo 19 v Nemčiji. Med temi so bile največje razlike med spoloma prisotne v regiji Oberpfalz na vzhodnem Bavarskem, in sicer je bil delež moških večji od deleža žensk. Polovica od preostalih 10 regij z večjimi deleži mladih moških s terciarno izobrazbo je bila v Združenem kraljestvu, dve regiji na Nizozemskem in po ena v Španiji, Franciji in Romuniji.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Statistični podatki o izobraževanju med drugim zagotavljajo informacije o udeležbi v izobraževanju in usposabljanju, učni mobilnosti, učiteljskem osebju, financiranju izobraževanja in znanju (tujih) jezikov. To področje zagotavlja tudi informacije o rezultatih izobraževanja in usposabljanja, kot so število diplomantov, raven izobrazbe in prehod z izobraževanja na delo.

Glavni viri

Statistika UNESCA/OECD/Eurostata (UOE)

Večina statističnih podatkov o evropskem izobraževanju se zbira v okviru skupnega ukrepa, ki mu pogosto pravimo tudi zbiranje podatkov UOE in vključuje UNESCO Institute for Statistics (UNESCO-UIS), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Eurostat. Podatke o vpisih na regionalni ravni in učenju tujih jezikov ločeno zbira Eurostat.

Zbiranje podatkov UOE temelji predvsem na upravnih virih, ki jih na podlagi skupno dogovorjenih opredelitev zagotavljajo ministrstva za izobraževanje ali nacionalni statistični organi. Statistična enota za statistične podatke o izobraževanju na regionalni ravni je študent. Referenčni obdobji sta koledarsko leto za podatke o diplomantih in šolsko/akademsko leto za vse druge nemonetarne podatke (na primer podatki, objavljeni za obdobje 2014, zajemajo akademsko leto 2013/2014).

Ker se struktura izobraževalnih sistemov razlikuje od države do države, je okvir za zbiranje, urejanje in predstavitev regionalne, nacionalne in mednarodne statistike ter kazalnikov o izobraževanju pogoj za primerljivost podatkov. Tega zagotavlja mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED).

Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED)

Okvir ISCED se občasno posodobi, da bi se zajele novosti v izobraževalnih sistemih po vsem svetu. Klasifikacijo ISCED 2011 je novembra 2011 sprejela Generalna konferenca UNESCA in je podlaga za statistične podatke, predstavljene v tem članku, čeprav so bili podatki za referenčna leta pred letom 2014 zbrani na podlagi predhodne različice, tj. ISCED-97.

V različico te klasifikacije iz leta 2011 so bile zaradi razširitve predprimarnega izobraževanja in prestrukturiranja terciarnega izobraževanja dodane nove kategorije. V klasifikaciji ISCED so vsi izobraževalni programi in kvalifikacije razvrščeni po ravneh:

predprimarna vzgoja in izobraževanje/manj kot primarno izobraževanje (raven 0);
primarno izobraževanje (raven 1);
nižje sekundarno izobraževanje (raven 2);
višje sekundarno izobraževanje (raven 3);
posekundarno predterciarno izobraževanje (raven 4);
kratko terciarno izobraževanje (raven 5);
visokošolsko ali enakovredno izobraževanje (raven 6);
magistrsko ali enakovredno izobraževanje (raven 7);
doktorsko ali enakovredno izobraževanje (raven 8).

Popoln opis je na voljo na UNESCO-UIS website.

Anketa o delovni sili

Podatki o osebah, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter o osebah s terciarno izobrazbo, predstavljeni v tem članku, izhajajo iz ankete o delovni sili v EU (LFS). Anketa LFS temelji na anketiranju posameznikov, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Zajema celotno prebivalstvo, ki ima običajno prebivališče v državah članicah EU, razen oseb, ki živijo v skupinskih ali institucionalnih gospodinjstvih. Podatki o izobraževanju iz ankete LFS se posodobijo dvakrat letno, in sicer spomladi (vključno s podatki za novo referenčno leto) in jeseni.

Upoštevati je treba, da so ti podatki do vključno referenčnega leta 2013 razvrščeni v skladu s klasifikacijo ISCED-97, medtem ko so od leta 2014 razvrščeni v skladu s klasifikacijo ISCED 2011. V Eurostatovih spletnih tabelah in podatkovnih zbirkah so predstavljeni podatki o izobrazbi za tri agregate (nižja, srednja in visoka raven izobrazbe), zato so na tej ravni zbiranja statistični podatki primerljivi v daljšem časovnem obdobju za vsako od držav članic EU (razen podatkov za Avstrijo). V Avstriji so prisotne razlike v ravneh zaradi nove klasifikacije programa, ki zajema različne ravni izobrazbe: kvalifikacija, pridobljena po uspešnem zaključku visokošolskega strokovnega in poklicnega izobraževanja, je po ISCED 2011 razvrščena v raven ISCED 5, po ISCED-97 pa je bila ista kvalifikacija razvrščena v raven ISCED 4 z opombo, da je enakovredna terciarni izobrazbi. V spletnih tabelah in podatkovnih zbirkah so časovne vrste za ISCED-97 in ISCED 2011 predstavljene v eni tabeli z oznakami, ki temeljijo na klasifikaciji ISCED 2011; sprememba v klasifikaciji med letoma 2013 in 2014 je označena z zastavico „b“ (označuje prekinitev časovnih vrst).

NUTS

Podatki, predstavljeni v tem članku, temeljijo izključno na različici klasifikacije NUTS 2013.

Opredelitve kazalnikov

Statistični podatki o deležu štiriletnikov, vpisanih v ustanove za predprimarno in primarno izobraževanje (ravni 0–1 ISCED 2011), zajemajo ustanove, ki otrokom zagotavljajo varstvo s poudarkom na izobrazbi; njihovo osebje mora imeti specializirane kvalifikacije na področju izobraževanja. Upoštevati je treba, da je to razmerje izračunano na podlagi podatkov iz dveh različnih virov (statističnih podatkov o izobraževanju in demografske statistike) in da nekateri učenci, vpisani v izobraževalne ustanove, morda niso registrirani kot prebivalci v demografskih podatkih (zaradi česar lahko razmerja včasih presežejo 100 %).

S poklicnim izobraževanjem naj bi učenci pridobili znanje, spretnosti in kompetence ter usposobljenost za določen poklic ali dejavnost. Vključuje lahko komponente, ki temeljijo na delu (na primer vajeništva ali dualni izobraževalni programi). Kazalnik poklicnega izobraževanja, predstavljen v tem članku, prikazuje delež dijakov, vključenih v poklicne programe, v skupnem številu dijakov, vpisanih na višjo sekundarno stopnjo izobraževanja (kot je opredeljena z ravnjo 3 ISCED 2011).

Kazalnik oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, je opredeljen kot delež oseb, starih od 18 do 24 let, ki so zaključile največ nižje sekundarno izobraževanje (ravni 0, 1, 2 ali 3c kratko ISCED-97 za obdobje do vključno leta 2013 ter ravni 0–2 ISCED 2011 za leti 2014 in 2015) ter niso bile vključene v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje (v štirih tednih pred anketo delovne sile). Na tem kazalniku temelji cilj strategije Evropa 2020, in sicer da se delež mladih osipnikov v EU zmanjša na manj kot 10 %.

Kazalnik mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ustreza deležu prebivalstva, starega od 18 do 24 let, ki ni zaposleno ter ni vključeno v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje.

Kazalnik terciarne izobrazbe je opredeljen kot delež prebivalstva, starega od 30 do 34 let, ki je uspešno končalo terciarni študij (na primer na univerzi ali visoki strokovni šoli). Starostni razpon od 30 do 34 let se uporablja zato, ker se običajno nanaša na prvo petletno obdobje, v katerem je velika večina študentov že zaključila študij. Terciarno izobraževanje se nanaša na ravni 5–6 ISCED 1997 za podatke do leta 2013 in ravni 5–8 ISCED 2011 za leti 2014 in 2015. Na tem kazalniku temelji cilj strategije Evropa 2020, in sicer da se zagotovi, da do leta 2020 vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, zaključi terciarno izobraževanje.

Ozadje

Izobraževanje in usposabljanje sta bistvenega pomena za gospodarski in družbeni napredek, usklajevanje usposobljenosti s potrebami trga dela pa ima pri tem ključno vlogo. To je v globaliziranem in na znanju temelječem gospodarstvu vse pomembneje, saj je za konkurenčno produktivnost, kakovost in inovativnost potrebna usposobljena delovna sila.

Vsaka država članica EU je večinoma sama odgovorna za svoj izobraževalni sistem in sistem usposabljanja ter vsebino učnih programov (kurikulumi). EU podpira nacionalne ukrepe in pomaga državam članicam, da obravnavajo skupne izzive, z „odprto metodo koordinacije“, kar pomeni, da zagotovi politični forum za razpravo o aktualnih vprašanjih (na primer staranju družbe, pomanjkanju spretnosti ali globalni konkurenčnosti) ter tako omogoči državam članicam, da izmenjajo najboljšo prakso.

Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020)

Maja 2009 je bil sprejet niz sklepov Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (znan kot ET 2020) (2009/C 119/02). V njem so določeni štirje strateški cilji za izobraževanje in usposabljanje v EU: uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje enakopravnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva ter krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Da se dosežejo ti cilji, so bila v strateškem okviru ET 2020 določena številna referenčna merila, ki se redno spremljajo in za katera se poročajo statistični podatki, vključno s cilji, ki jih je treba doseči do leta 2020, in sicer:

vsaj 95 % otrok med četrtim letom in starostjo, pri kateri morajo začeti obvezno primarno izobraževanje, bi moralo biti vključenih v predprimarno izobraževanje;
delež petnajstletnikov z nezadostnimi sposobnostmi na področju branja, matematike in znanosti bi moral biti nižji od 15 %;
delež oseb, ki so predčasno opustile izobraževanje in usposabljanje, bi moral biti nižji od 10 %;
delež oseb, starih od 30 do 34 let, s terciarno izobrazbo bi moral znašati vsaj 40 %;
v vseživljenjsko učenje bi moralo biti v povprečju vključenih vsaj 15 % odraslih, starih od 25 do 64 let;
vsaj 20 % visokošolskih diplomantov bi moralo opraviti obdobje visokošolskega študija ali usposabljanja (vključno z delovno prakso) v tujini, kar naj bi predstavljalo najmanj 15 kreditnih točk European credit transfer and accumulation system (ECTS) ali trajalo najmanj tri mesece;
vsaj 6 % oseb, starih od 18 do 34 let, z začetno kvalifikacijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi moralo v tujini opraviti začetno študijsko obdobje ali obdobje usposabljanja (vključno z delovno prakso), povezano s poklicnim izobraževanjem ali usposabljanjem, ki bi trajalo vsaj dva tedna;
delež zaposlenih diplomantov (starih od 20 do 34 let), ki so končali izobraževanje in usposabljanje največ tri leta pred referenčnim letom, bi moral znašati vsaj 82 %.

Leta 2014 so Evropska komisija in države članice EU izvedle pregled stanja, da bi ocenile dosežen napredek in proučile morebitne nove prednostne naloge za sodelovanje na področju izobraževanja na ravni celotne EU. Na podlagi tega je Evropska komisija predstavila predlog za šest novih prednostnih nalog za obdobje 2016–2020, ki je bil sprejet novembra 2015 pod naslovom Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) — Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju. Šest novih prednostnih področij zadeva:

ustrezna in visokokakovostna znanja, spretnosti in kompetence, pridobljene v celotnem obdobju vseživljenjskega učenja, s poudarkom na vplivu učnih rezultatov na zaposljivost, inovativnost, aktivno državljanstvo in dobro počutje,
vključujoče izobraževanje, enakopravnost, pravičnost, nediskriminacija in spodbujanje državljanskih kompetenc,
odprto in inovativno izobraževanje in usposabljanje, vključno s popolnim sprejemanjem digitalne dobe,
trdna podpora učiteljem, izvajalcem usposabljanja, vodstvenim delavcem v šolah in drugim pedagoškim delavcem,
preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij za omogočanje mobilnosti na področju učenja in dela,
trajnostne naložbe, kakovost in učinkovitost izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja.

Glej tudi

Izobraževanje in usposabljanje v EU – dejstva in podatki (spletna objava, v angleščini)

Druge informacije Eurostata

Regional education statistics (t_reg_educ)

Education and training (t_edtr) (v angleščini), glej:

Participation in education and training (t_educ_part)

Participation rates of 4-years-olds in education by NUTS 2 regions (tgs00092)

Education and training outcomes (t_educ_outc)

Tertiary educational attainment, age group 30-34 by sex and NUTS 1 regions (tgs00105)

Tertiary educational attainment, age group 25-64 by sex and NUTS 2 regions (tgs00109)

Early leavers from education and training (tsdsc410)

Early leavers from education and training by sex and NUTS 1 regions (tgs00106)

Podatkovna zbirka

Regionalna statistika po klasifikaciji NUTS (reg) (v angleščini), glej:

Regional education statistics (reg_educ)

Education and training (edtr) (v angleščini), glej:

Participation in education and training (educ_part)

Pupils and students - enrolments (educ_uoe_enr)

All education levels (educ_uoe_enra)

Education and training outcomes (educ_outc)

Educational attainment level (edat)

Population by educational attainment level (edat1)

Transition from education to work (edatt)

Young people by educational and labour status (incl. neither in employment nor in education and training - NEET) (edatt0)

Early leavers from education and training (edatt1)

Posebni razdelek

Education and training (v angleščini)
Regije (v angleščini)

Metodologija/Metapodatki

Regional education statistics (v angleščini) (ESMS metadata file — reg_educ_esms)

Izvorni podatki za tabele, slike in zemljevide (MS Excel)

Education at regional level (v angleščini)

Zunanje povezave