Arhiv:Partnersko življenje v Sloveniji: poroke, ločitve, otroci
This Statistics Explained article is outdated and has been archived - for recent articles on Population see here.
Ta članek je zastarel in je arhiviran - za nedavne članke o prebivalstvu glej tukaj.
- Avtor: Statistični urad Republika Slovenija
- Podatki, pridobljeni junij 2015.
Ta članek o porokah in rojstvih je del pilotnega projekta, ki ga Eurostat izvaja skupaj z državami članicami. Cilj omenjenega projekta je dopolniti Eurostatov članek o tej temi s podrobnejšimi podatki in s tem v večji meri zadovoljiti potrebe uporabnikov. Eurostatov članek prikazuje podatke na ravni EU, članki iz omenjenih osmih držav članic pa te dopolnjujejo s podrobnejšimi informacijami o isti temi na nacionalni ravni. Članki iz sodelujočih držav članic so na voljo v nacionalnih jezikih in v angleščini in tvorijo skupaj z Eurostatovim člankom spletno publikacijo.
Tudi Slovenija tako kot večina zahodnih držav spoznava razmere, v katerih socialna vloga družine v klasičnem smislu izgublja svoj prvotni pomen. Znižuje se število sklenitev zakonskih zvez, zvišujeta pa se število zunajzakonskih skupnosti in število otrok, rojenih v teh skupnostih. Po drugi strani se povečuje razmerje med številom razvez in številom sklenitev zakonskih zvez.
Glavne statistične ugotovitve
Zakonski stan
Med prebivalci Slovenije, starimi vsaj 20 let, je po podatkih Popisa iz leta 2011 skoraj polovica (49 %) poročenih. 35 % je samskih, 9 % ovdovelih in 7 % razvezanih.
Poroke
V letu 2013 je bilo v Sloveniji sklenjenih 6.254 zakonskih zvez (grafikon 1). Manj porok kot v tem letu je bilo v obdobju od leta 2000 le še v letu 2005, in sicer 5.769. Več kot 7.000 porok v enem letu je bilo v letih 2000 (7.201), 2002 (7.064) in 2012 (7.057). Stopnja poročnosti je bila prav tako najnižja v letih 2005 (2,9 %) in 2013 (3,0 %), najvišja pa v letih 2000 (3,6 %), 2001 in 2002 (3,5 %).
Povprečna starost ženinov ob prvi poroki je bila v letu 2013 32,3 leta, kar je najvišja povprečna starost ženinov ob prvi poroki od leta 2000. Od takrat se je ta zvišala za 2,4 leta. Neveste v Sloveniji so bile v zadnjih trinajstih letih ob prvi poroki povprečno 2,8 leta mlajše od ženinov; njihova povprečna starost se prav tako zvišuje. V letu 2000 so bile stare povprečno 27,0 leta, v letu 2013 pa 29,6 leta (grafikon 2).
Razveze
Število razvez na 1.000 prebivalcev se od leta 2000 do leta 2013 ni bistveno spreminjalo. V Sloveniji se razveže povprečno malo več kot 1 par na 1.000 prebivalcev. V letu 2013 je bilo v Sloveniji razvezanih 2.351 zakonskih zvez; največ razvez je bilo v letu 2005 (2.647), najmanj pa v letu 2000 (2.125)(grafikon 1).
Zunajzakonske skupnosti
Po podatkih iz popisa prebivalstva je v Sloveniji v letu 2011 živelo v zunajzakonskih skupnostih 122.496 ali 7,4 % prebivalcev, starih vsaj 20 let.
Rojstva
Povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka je bila v letu 2013 v Sloveniji 28,5 leta. Od leta 2000, ko je bila 26,5 leta, se je zvišala za 2 leti. Celotna stopnja rodnosti se je od leta 2000 postopno zviševala in v letu 2013 je bila 1,55. Najnižja je bila v letu 2003 (1,20) ter v letih 2001 in 2002 (1,21). Po letu 2003 se je začela zviševati; najvišjo vrednost po tem letu je dosegla v letu 2012 (1,58). V tem letu se je rodilo 21.938 otrok, največ pa se jih je rodilo v letu 2010, in sicer 22.343. Po letu 2010 se je število rojstev nekoliko zmanjšalo, v letu 2013 jih je bilo 21.111 (tabela 1). Najmanj otrok, pod 18.000 na leto, se je rodilo v letih 2001–2004. V Sloveniji se močno povečuje delež otrok, ki se ne rodijo v zakonski zvezi. V letu 2000 je znašal 37 %, v letu 2007 je prvič presegel polovico (51 %), v letu 2013 pa 58 % (grafikon 3).
Posebnosti v Sloveniji
Delež samskih najvišji v koroški statistični regiji
Delež samskih prebivalcev je bil v Sloveniji v 2014 največji v koroški statistični regiji (43 %), kjer vsak četrti formalno samski prebivalec živi s partnerjem v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonske skupnosti so značilnost koroške statistične regije že od začetka 20. stoletja. Najmanjši delež samskih prebivalcev je bil v goriški in zasavski statistični regiji (35 %). Največ poročenih prebivalcev je bilo v notranjsko-kraški in goriški statistični regiji (50 %), najmanj pa v podravski statistični regiji (42 %). Največ ločenih je bilo v obalno-kraški statistični regiji (8 %)(grafikon 4).
Ker v Sloveniji ženske živijo dlje kot moški, je med njimi tudi veliko vdov. Med ženskami, starimi 80 ali več let, sta bili ob koncu leta 2014 vdovi povprečno dve od treh. Za primerjavo: med vsemi prebivalkami, starimi 15 ali več let, je bila tedaj vdova povprečno vsaka sedma. Moški v najvišjih starostnih skupinah so bili v letu 2014 večinoma poročeni. Med 80-letniki je bilo poročenih skoraj tri četrtine, vdovcev je bilo petino.
Od oseb, ki so v letu 2011 živele v zunajzakonskih skupnostih, jih je bilo največ starih 30–39 let (41 %), naslednja najštevilnejša skupina so bili tisti, ki so bili stari 40–49 let (27 %). Formalni zakonski stan oseb, živečih v zunajzakonski skupnosti, pa je bil tak: 80 % je bilo samskih, 14 % razvezanih, 4 % formalno še vedno poročenih in 2 % ovdovelih.
Število porok v Sloveniji se zmanjšuje
Število sklenitev zakonske zveze se je v Sloveniji v zadnjih 60 letih močno zmanjšalo; v letu 1954 se je poročilo 14.126 parov, v letu 2014 pa 6.571 parov. Število sklenitev zakonske zveze na 1.000 prebivalcev se je od leta 1954 zmanjšalo za trikrat, v letu 2014 so bile sklenjene 3,2 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev (grafikon 5). Najmanj zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev v 2014 je bilo sklenjenih v pomurski statistični regiji (2,9 poroke/1.000 prebivalcev), največ pa v spodnjeposavski statistični regiji (3,6 poroke/1.000 prebivalcev).
V letu 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 27 istospolnih partnerskih skupnosti (največ doslej), 14 med moškima in 13 med ženskama. Po sprejetju Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v letu 2005 se število sklenitev teh skupnosti v Sloveniji od julija 2006, ko je omenjeni zakon začel veljati, postopno povečuje. V obdobju 2006–2013 je bilo sklenjenih povprečno 11 istospolnih partnerskih skupnosti na leto(tabela 2).
Razvezane zakonske zveze trajajo pred razvezo povprečno 14,1 leta
Število razvez zakonskih zvez je v obdobju po drugi svetovni vojni iz leta v leto raslo. Od približno 700 razvez v prvi polovici petdesetih let je do leta 1985 naraslo na 2.500. Po tem letu je sledilo desetletno obdobje zniževanja števila razvez zakonskih zvez. Minimum je bil dosežen leta 1995, ko je bilo razvezanih 1.585 zakonskih zvez ali 0,8 na 1.000 prebivalcev. Od tega leta dalje število razvezanih zakonskih zvez spet stalno raste.
V letu 2014 se je v Sloveniji razvezalo 1,2 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev. Največ razvez je bilo v obalno-kraški statistični regiji (1,5 razveze/1.000 prebivalcev), najmanj pa v koroški statistični regiji (0,9 razveze/1.000 prebivalcev).
Razvezane zakonske zveze so pred razvezo trajale povprečno 14,1 leta. V zadnjih 20 letih se je najbolj povečalo število tistih parov, ki so se ločili po več kot 15 letih zakona (polovica razvez v letu 2014). Zelo malo je bilo razvez zakonskih zvez, ki so trajale manj kot eno leto (v 2014 jih je bilo manj kot 1 %)(tabela 3).
Intenzivnost razveze zakonske zveze kot pojava kaže celotna stopnja razveznosti; ta prikazuje povprečno število razvezanih zakonskih zvez, ki so trajale 0–30 let, na eno sklenitev zakonske zveze. V Sloveniji se razveže več kot četrtina zakonskih zvez; v letu 2014 je celotna stopnja razveznosti znašala 0,30.
58,3 % otrok se ne rodi v zakonski zvezi
Število rojstev živorojenih otrok v Sloveniji se že več kot 100 let znižuje, posebej intenzivno se znižuje po letu 1980. Povojni »baby boom« je trajal do sredine 50. let prejšnjega stoletja; takrat se je letno rodilo še približno 30.000 otrok; to pomeni, da se je vsako leto na 1.000 prebivalcev rodilo 20 novorojenčkov (v zadnjih letih se jih je rodilo pol manj). Ponovno se je letno rodilo približno 30.000 otrok ob koncu 70. in na začetku 80. let 20. stoletja, ko so rojevale ženske, rojene v letih po drugi svetovni vojni, potomke povojne »baby boom generacije«. Po letu 1980 se je število rojstev začelo zmanjševati in v letu 1992 je padlo pod 20.000. Najmanj otrok se je rodilo v letu 2003 (17.321), nato je število rojstev začelo počasi naraščati (grafikon 6).
Po podatkih iz popisa prebivalstva 2011 se v Sloveniji na eno žensko, staro vsaj 15 let, rodi povprečno 1,51 otroka. Povprečno število živorojenih otrok na žensko je bilo v letu 2011 najvišje v koroški statistični regiji (1,69 otroka/žensko), najnižje pa v osrednjeslovenski statistični regiji (1,40 otroka/žensko).
S starostjo žensk se povečuje število otrok, ki jih posamezna rodi. Enostavno reprodukcijo prebivalstva (več kot 2,08 otroka) so še zagotavljale ženske, rojene do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Generacije, stare 40−44 let, za katere lahko predvidevamo, da so svojo rodno dobo že končale, so rodile povprečno od 1,7 do 1,8 otroka. Generacije, stare 20−30 let, vstopajo v rodno obdobje postopoma in enakomerno: polovica žensk pri 29 letih je že doživela materinstvo, med ženskami v starosti 35 let pa so matere povprečno že štiri od petih. Med ženskami, starimi 40−69 let, je vsaka druga rodila po dva otroka (grafikon 7).
Nekoliko več kot četrtina žensk v Sloveniji (26 %) ni nikoli rodila. Največ žensk je rodilo dva otroka, 39 %; 20 % žensk je rodilo enega otroka , 11 % jih je rodilo 3 otroke, 4 % žensk pa 4 otroke ali več. Največ žensk, ki so rodile vsaj 4 otroke, je bilo v koroški statistični regiji (6,4 %), najmanj (2,3 %) pa v obalno-kraški statistični regiji.
V letu 2014 se 58,3 % otrok ni rodilo v zakonski zvezi. Število novorojencev, katerih matere niso poročene, se povečuje od 70. let prejšnjega stoletja. Od mater prvorojencev jih več kot 2 tretjini ni bilo poročenih. Da zunajzakonske skupnosti postajajo vedno pogostejša oblika življenjskih zvez mlajših parov, lahko posredno sklepamo tudi na podlagi števila drugorojencev. V letu 2014 se jih je namreč kar polovica rodila neporočenim materam. Z vsakim višjim redom rojstva se delež rojstev otrok, katerih matere niso poročene, sicer zmanjšuje, vendar je bila v letu 2014 še vedno tretjina mater tretjerojencev neporočenih. Največ otrok, katerih mater ob njihovem rojstvu ni bila poročena, se je rodilo v podravski in koroški (70 %), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji (49 %)(grafikon 8).
Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila najnižja v koroški statistični regiji (27,9 leta), najvišja pa v osrednjeslovenski statistični regiji (29,9 leta).
Glej tudi
Zunanje povezave