Statistics Explained

Archive:Kmetije in kmetijska zemljišča v Evropski uniji – statistika


Podatki, pridobljeni novembra 2018.

Predvidena posodobitev članka: junija 2023.


This Statistics Explained article has been archived on 23 July 2021.


Highlights

Leta 2016 je bilo v EU 10,5 milijona kmetijskih gospodarstev, od katerih sta bili dve tretjini manjši od 5 ha.
Kmetije v EU so leta 2016 za kmetijsko proizvodnjo uporabile 173 milijonov hektarov zemljišč, kar je 39 % celotne površine EU.
Število kmetij v EU se je močno zmanjšalo, vendar se velikost površine zemljišč, namenjenih proizvodnji, ni spremenila.
Porazdelitev kmetij in kmetijske površine v uporabi v EU glede na velikost kmetije, 2016
(%)
Vir: Eurostat (ef_m_farmleg)

Ta članek je del sklopa, vzetega iz objave Eurostata „Agriculture, forestry and fishery statistics - 2018 edition“ (Statistični podatki za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo – izdaja iz leta 2018). Kmetije v EU so številne in raznolike; so vseh velikosti, razlikujejo se glede na pridelek, ki se goji, ali živali, ki se redijo, upravljajo se v okviru različnih struktur upravljanja in so na območjih z različno geologijo, topografijo in podnebjem.

Full article

Kmetije v letu 2016

Leta 2016 je bilo v EU 10,5 milijona kmetijskih gospodarstev

Ena tretjina (32,7 %) kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: kmetije) v EU je bila v Romuniji, kar je veliko več kot v kateri koli drugi državi članici; približno enako je bilo skupno število kmetij na Poljskem (13,5 % vseh kmetij v EU-28), v Italiji (10,9 %) in Španiji (9,0 %), tj. v treh državah članicah, ki so bile po številu kmetij takoj za Romunijo.

Velika večina kmetij v EU je družinskih kmetij

Velika večina (96,0 % leta 2016) kmetij v EU je razvrščena v kategorijo družinskih kmetij [1]. Leta 2016 so dejansko na več kot devetih od desetih kmetij (93,0 %) v EU delali le družinski člani (kmet in njegovi družinski člani). Družinske kmetije so bile prevladujoča vrsta kmetije v vseh državah članicah. V Franciji pa je bila zabeležena sorazmerno velika manjšina nedružinskih kmetij (27,3 % od skoraj 0,5 milijona kmetij), prav tako v Estoniji (21,0 %).

Večina kmetij v EU je majhnih

Leta 2016 sta bili dve tretjini kmetij v EU manjši od 5 hektarov (ha) (glej Sliko 1). Te male kmetije lahko imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja revščine na podeželju, saj zagotavljajo dodatne prihodke in hrano. Na drugi strani lestvice proizvodnje pa je bilo 6,9 % kmetij v EU velikih 50 ha ali več in so zavzemale dve tretjini (68,2 %) kmetijske površine v uporabi v EU. Torej čeprav je bila leta 2016 povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v EU 16,6 ha, je bilo tako velikih ali večjih le približno 15 % kmetij.

Slika 1: Porazdelitev kmetij in kmetijske površine v uporabi v EU glede na velikost kmetije, 2016
(%)
Vir: Eurostat (ef_m_farmleg)

Ta vzorec porazdelitve je bil zlasti očiten v Romuniji, državi članici z največjim številom kmetij; devet od desetih kmetij (91,8 % ali 3,1 milijona kmetij) je bilo manjših od 5 ha, 0,5 % kmetij, velikih 50 ha ali več, pa je zavzemalo polovico (51,1 %) celotne kmetijske površine v uporabi v državi. Male kmetije, manjše od 5 ha, so bile značilne tudi za Malto (96,5 % vseh kmetij), Ciper (89,6 %), Bolgarijo (82,6 %), Madžarsko (81,4 %), Grčijo (77,3 %), Portugalsko (71,5 %) in Hrvaško (69,5 %) ter za določene regije drugih držav, na primer južne dele Poljske in obalne regije Španije in Italije. Število malih kmetij v nekaterih državah članicah in regijah izraža kombinacijo specializacije za določene kmetijske rastline (kot so mali nasadi oljk in vinogradi), širokega lastništva zemljišč ter geoloških in topografskih omejitev.

Večje kmetije (50 hektarov ali več) so bile veliko pogostejše v Luksemburgu (51,8 % kmetij), Franciji (41,3 %), Združenem kraljestvu (38,6 %) in na Danskem (35,3 %). V večini držav članic so največje kmetije (velikosti 50 ha ali več) zavzemale večino kmetijske površine v uporabi.

Kmetije v EU je mogoče glede na velikost razvrstiti v tri ločene skupine

Na splošno se kmetije v EU delijo v tri ločene skupine: (i) delno samooskrbne kmetije, pri katerih je poudarek na pridelavi velikega deleža hrane za kmete in njihove družine, (ii) male in srednje kmetije, ki so večinoma družinska podjetja, ter (iii) velika kmetijska podjetja, za katera je bolj verjetno, da imajo pravno obliko ali da delujejo kot zadruge.

Te razlike so jasneje opredeljene v okviru analize kmetij glede na njihovo ekonomsko velikost. Od 10,5 milijona kmetij v EU je standardni prihodek 4,0 milijona kmetij znašal manj kot 2 000 EUR na leto, pri čemer so te kmetije prispevale le 1 % k skupni kmetijski gospodarski proizvodnji EU. Te zelo majhne kmetije spadajo v skupino (delno) samooskrbnih kmetij; približno tri četrtine takih kmetij v EU je porabilo več kot polovico svoje proizvodnje.

Gospodarska proizvodnja nadaljnjega 3,0 milijona kmetij je znašala od 2 000 EUR do 8 000 EUR na leto. Leta 2016 so te zelo majhne in male kmetije obsegale dve tretjini (67,6 %) vseh kmetij v EU.

Nasprotno pa je leta 2016 individualni standardni prihodek 304 000 kmetij (2,9 % vseh kmetij v EU) znašal 250 000 EUR ali več na leto in te kmetije so zagotovile večino (55,6%) skupne kmetijske gospodarske proizvodnje EU; zato se lahko štejejo za velika kmetijska podjetja. Dve od petih velikih kmetij sta imeli pravno obliko ali obliko skupnega gospodarstva.

Leta 2016 so večino (55,1 %) standardnega prihodka v EU, ustvarjenega s kmetijstvom, zagotovile Francija (16,8 %), Italija (14,2 %), Nemčija (13,5 %) in Španija (10,5 %). Čeprav je bila v Romuniji približno tretjina vseh kmetij v EU, je k standardnemu prihodku EU prispevala le 3,3 % (glej Sliko 2).

Slika 2: Kmetije in standardni prihodek, 2016
(delež celotne EU, v %)
Vir: Eurostat (ef_m_farmleg)

Kmetije v EU so še vedno raznolike glede na to, kaj gojijo ali redijo

Raznolikost vrst kmetij je razvidna iz tega, kaj se na kmetijah goji ali redi, in sicer na podlagi tega, ali prevladuje ena sama dejavnost. Kmetija se šteje za specializirano, če določena dejavnost zagotavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali obsega poslovanja kmetijskega gospodarstva. Druge kmetije izvajajo več dejavnosti, med katerimi nobena ne prevladuje.

Nekatere kmetije so specializirane za pridelavo rastlin, ne glede na to, ali je prevladujoča dejavnost pridelava poljščin ali prevladujejo trajni nasadi (npr. jabolk, grozdja in oljk) ali celo vrtnarske dejavnosti. Nekatere kmetije so specializirane za živinorejo in živalske proizvode, ne glede na to, ali prevladuje pašna živina ali zrnojede živali (npr. prašiči in perutnina). Druge kmetije pridelujejo različne rastline, redijo različno živino ali kombinirajo oboje.

Leta 2016 bi se lahko približno polovica (52,5 %) vseh kmetij razvrstila kot kmetije, specializirane za pridelavo rastlin; malo manj kot tretjina (31,6 %) vseh kmetij je bila specializirana za poljedelstvo, približno petina (18,9 %) je bila specializirana za trajne nasade, preostale (1,8 %) pa za vrtnarstvo. V tej skupini kmetij je bilo največ splošnih poljedelskih kmetij, specializiranih za korenovke (npr. krompir in sladkorno peso), njivsko zelenjavo in poljščine (16,4 % vseh kmetij v EU – glej Sliko 3). Tesno so jim sledile kmetije, specializirane za žita, oljnice in beljakovinske rastline (15,2 % vseh kmetij v EU).

Četrtina (25,1 %) kmetij v EU je bila specializirana za živino, pri čemer so bile v tej skupini najštevilčnejše kmetije, ki so redile ovce, koze in drugo pašno živino (6,2 %), ter kmetije, specializirane za proizvodnjo mleka (5,4 %). Večina ostalih kmetij (21,1 %) so bile mešane kmetije, majhnega odstotka kmetij pa ni bilo mogoče razvrstiti.

Slika 3: Kmetije glede na vrsto specializacije, EU-28, 2016
(delež vseh kmetij v EU, %)
Vir: Eurostat (ef_m_farmleg)

V številnih sredozemskih državah (Španija, Italija, Grčija, Ciper) in tudi na Finskem je bilo največ kmetij specializiranih za pridelavo rastlin (več kot 60 % vseh kmetij), v nekaterih delih severozahodne Evrope (Beneluks, Avstrija, Združeno kraljestvo, Irska, Norveška) pa je prevladovala živinoreja (več kot 50 % vseh kmetij). Na Portugalskem, v Romuniji, Bolgariji, Litvi in na Hrvaškem je bilo več kot 30 % kmetij mešanih gospodarstev. [2].

Kmetijska zemljišča v letu 2016

Kmetije v EU so leta 2016 za kmetijsko proizvodnjo uporabile 173 milijonov hektarov (ha) zemljišč

Skoraj tri četrtine (71,5 %) kmetijske površine v uporabi v EU so bile zabeležene v le sedmih državah članicah; leta 2016 je Francija za kmetijske namene uporabila 27,8 milijona ha, Španija 23,2 milijona ha, Združeno kraljestvo in Nemčija oba 16,7 milijona ha, Poljska 14,4 milijona ha, Italija 12,6 milijona ha in Romunija 12,5 milijona ha zemljišč.

Kmetije so leta 2016 upravljale skoraj polovico (47,1 %) celotne površine EU

Kmetije v EU so dve petini (38,8 %) celotne površine EU upravljale kot kmetijsko površino v uporabi, upravljale pa so tudi gozdna zemljišča (6,2 %) in druga kmetijska zemljišča, ki se niso uporabljala za kmetijstvo (2,1 %). V nekaterih državah članicah so na podeželju prevladovale kmetijske krajine; približno dve tretjini površin na Irskem (70,0 %) in v Združenem kraljestvu (65,7 %) sta se uporabljali kot kmetijsko zemljišče, ta delež pa je bil zelo velik tudi na Danskem (60,9 %). To je bilo v velikem nasprotju s Finsko (6,5 %) in Švedsko (6,9 %), kjer so v krajini prevladovali gozdovi. Ti nordijski državi članici sta bili edini državi članici EU, v katerih je bil delež gozdnih zemljišč, ki pripadajo kmetijskim gospodarstvom, večji od deleža površine, ki se je uporabljala za kmetijske namene.

Slika 4: Zemljišče, ki pripada kmetijam, glede na vrsto zemljišča, 2016
(% skupne površine)
Vir: Eurostat (ef_lus_main) in (reg_area3)

Razvoj kmetij in kmetijskih zemljišč med letoma 2005 in 2016

Število kmetij v EU se močno zmanjšuje

Število kmetij v EU se že dolgo zmanjšuje. Vendar je pri natančni količinski opredelitvi izgub kmetij potrebna previdnost, saj se je v nekaterih državah zmanjšala pokritost zaradi zvišanja pragu velikosti kmetij. To pomeni, da je treba podatke iz analize časovnih vrst v zvezi s številom kmetij, vrstami kmetij in značilnostmi delovne sile obravnavati kot okvirne in ne točne.[3].

Ob upoštevanju te previdnosti se je število kmetij v EU v razmeroma kratkem obdobju med letoma 2005 in 2016 zmanjšalo za približno četrtino. To pomeni, da je v državah članicah prenehalo delovati do 4,2 milijona kmetij, pri čemer so to bile večinoma (približno 85 %) male kmetije, manjše od 5 ha. V navedenem obdobju so bila največja zmanjšanja števila kmetij zabeležena na Poljskem (okvirno 1,1 milijona ali 43 % kmetij manj), v Romuniji (okvirno 0,8 milijona ali 20 % kmetij manj) in Italiji (okvirno 0,6 milijona ali 34 % kmetij manj). Vse države članice, pri čemer je pomembna izjema Irska, so zabeležile zmanjšanje števila kmetij. V proporcionalnem smislu je bilo največje zmanjšanje, tj. za skoraj dve tretjini, zabeleženo na Slovaškem in v Bolgariji.

Površina zemljišč, ki so se v EU uporabljala za kmetijsko proizvodnjo, se ni spremenila

Površina zemljišč, ki so se uporabljala za kmetijsko proizvodnjo, se med letoma 2005 in 2016 na splošno ni spremenila (+0,2 %) kljub močnemu zmanjšanju števila kmetij. Na ravni EU je ta konsolidacija kmetijskih zemljišč izražala povečanje števila največjih kmetijskih gospodarstev in površine zemljišč, ki so jih ta uporabljala za kmetijske namene (glej Sliko 5).

Slika 5: Sprememba števila kmetij in kmetijske površine v uporabi po velikostnih razredih, EU-28, 2005–2016
(%)
Vir: Eurostat (ef_m_farmleg)

Med državami članicami je ta ponovna prilagoditev potekala v različnih velikostnih razredih. Zlasti v Franciji, Nemčiji, na Finskem in v Združenem kraljestvu so se številke in kmetijska površina v uporabi povečale le v kategoriji največjih kmetij, velikih 100 hektarov (ha) ali več, v vseh ostalih velikostnih razredih pa je bilo zabeleženo zmanjšanje. V veliko drugih državah članicah je ta ponovna prilagoditev potekala v manjših velikostnih razredih; med letoma 2005 in 2016 je bilo na primer povečanje števila kmetij in kmetijske površine v uporabi na kmetijah, večjih od 20 ha, zabeleženo v Italiji in Romuniji, na kmetijah, večjih od 10 ha, pa na Madžarskem in v Bolgariji.

Število kmetij v EU s pravno obliko se je do leta 2016, čeprav v razmeroma manjšem obsegu, povečalo za približno 40 000. To povečanje števila kmetij pravne narave je bilo zabeleženo v vsaki kategoriji velikosti, vendar predvsem na kmetijah velikosti 100 ha ali več.

Izvorni podatki za tabele in grafe


Podatkovni viri

Skoraj vse statistike za kmetije in kmete so bile pridobljene iz raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev za leto 2016. Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev zagotavlja najrazličnejše informacije o kmetijskih gospodarstvih, vključno s podrobnimi podatki o značilnostih delovne sile na kmetijskem gospodarstvu. Raziskava o strukturi kmetijskih gospodarstev se v obliki kmetijskega popisa izvede vsakih deset let, vmes pa kot vzorčna analiza vsaka tri ali štiri leta.

Ozadje

Kmetijstvo je dejavnost pridelave rastlin in vzreje živine. Je poslovna dejavnost, ki zagotavlja ključne osnovne sestavine za hrano, ki jo uživamo, in velik del pijač, ki jih popijemo. Kmetijstvo temelji na naboru virov za proizvodnjo tega kmetijskega blaga in za opravljanje kmetijskih storitev. Ti viri ali „proizvodni dejavniki“ se lahko na splošno opredelijo kot zemljišče, delovna sila, znanje, kapital in podjetništvo. Kmetijski sektor v EU deluje v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Tako kot mora kmetijstvo slediti znanstvenemu in tehnološkemu napredku, se mora tudi SKP odzivati na razvoj izzivov. SKP je bila v preteklih letih večkrat reformirana in 1. junija 2018 je Evropska komisija predstavila predloge za nadaljnje spremembe po letu 2020. Predlaganih devet ciljev te prihodnje SKP poudarja osrednjo vlogo kmetij in kmetov pri spopadanju z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, ustvarjanjem živahnih podeželskih območij, ohranjanjem podeželske pokrajine, skrbjo za okolje ter varovanjem kakovosti hrane in zdravja. Za obravnavanje teh gospodarskih, okoljskih in podnebnih ter socialno-ekonomskih izzivov morajo biti kmetje v središču podeželskih skupnosti v Evropi. To pojasnjuje, zakaj je ključni del novega predloga SKP tudi podpora generacijskemu dedovanju kmetij in spodbujanju nove generacije kmetov.

Direct access to

Other articles
Tables
Database
Dedicated section
Publications
Methodology
Visualisations




Farm structure (ef)

<legislation>


Glavna zakonodaja

  • Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje (raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev med letoma 2010 in 2016)
  • Uredba (EU) št. 378/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1166/2008 v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2014–2018
  • Uredba Komisije (EU) št. 715/2014 z dne 26. junija 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s seznamom značilnosti, ki se zbirajo v raziskovanju o strukturi kmetijskih gospodarstev 2016

Izvedbena zakonodaja

Povezana in starejša zakonodaja

  • Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti
  • Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1198/2014 z dne 1. avgusta 2014 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji
  • Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji

Opombe

  1. Izraz „družinska kmetija“ se nanaša na vsako kmetijo, ki jo upravlja družina in na kateri 50 % ali več redno zaposlene kmetijske delovne sile zagotavljajo družinski člani.
  2. Podrobnejše informacije so na voljo na spletišču Statistics Explained v članku o specializaciji
  3. Podrobnejše informacije so na voljo na spletišču Statistics Explained v članku o raziskovanju strukture kmetijskih gospodarstev – obseg raziskovanja