Archive:Statistika informacijske družbe

This Statistics Explained article is outdated and has been archived - for recent articles on this topic see the articles Information society statistics - households and individuals and Information society statistics - enterprises.

Podatki iz avgusta 2012. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave po gospodinjstvih, EU-27, 2006–2011
(% vseh gospodinjstev) – Vir: Eurostat (isoc_pibi_hiac) in (isoc_pibi_hba)

Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2010 in 2011
(% vseh gospodinjstev) – Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)

Tabela 1: Uporaba IKT in uporaba spletnih storitev, 2009–2011
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ci_cfp_cu), (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ac_i)

Tabela 2: Kraj uporabe interneta, 2011
(% uporabnikov interneta, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_pibi_pai)

Slika 3: Pogostost uporabe interneta, 2011
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)

Slika 4: Posamezniki, ki so naročili izdelke ali storitve po internetu za zasebno rabo v 12 mesecih pred raziskovanjem, 2010–2011
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)

Slika 5: Uporaba interneta za družabno mreženje, učenje ter civilno in politično udejstvovanje, glede na starostno skupino, EU-27, 2011
(% posameznikov) – Vir: Eurostat (isoc_bde15cua)

Tabela 3: Računalniško znanje posameznikov, 2011
(% posameznikov) – Vir: Eurostat (isoc_sk_cskl_i)

Slika 6: Uporaba informacijske tehnologije v podjetjih, po velikostnih razredih, EU-27, januar 2011
(% podjetij) – Vir: Eurostat (isoc_ci_in_en2), (isoc_ci_it_en2), (isoc_ci_cd_en2) in (isoc_bde15ee)

Tabela 4: Uporaba informacijske tehnologije v podjetjih, januar 2011
(% podjetij) – Vir: Eurostat (isoc_ci_in_en2), (isoc_ci_it_en2) in (isoc_ci_cd_en2)

Slika 7: Uporaba mobilnih širokopasovnih internetnih povezav v podjetjih, januar 2010 in januar 2011
(% podjetij) – Vir: Eurostat (isoc_ci_it_en2)

Tabela 5: Podjetja, ki uporabljajo internet za stik z državnimi organi, glede na namen uporabe, januar 2011 – Vir: Eurostat (isoc_bde15ee) in (isoc_cieg_map)

Slika 8: Uporaba tehnologij RFID v podjetjih glede na namen, NACE in velikostni razred, EU-27, januar 2011 (1)
(% podjetij, ki uporabljajo RFID) – Vir: Eurostat (isoc_ci_cd_en2)

Slika 9: Promet podjetij iz elektronskega trgovanja, 2010 (1)
(% skupnega prometa) – Vir: Eurostat (isoc_ec_evaln2)

Slika 10: Podjetja s spletno prodajo, EU-27, 2009-2010
(% podjetij) – Vir: Eurostat (isoc_ec_eseln2)

Slika 11: Podjetja, ki prodajajo in kupujejo po spletu ali imajo spletišče ali domačo stran, EU-27, 2010 (1)
(% podjetij) – Vir: Eurostat (isoc_ec_eseln2), (isoc_ec_ebuyn2) in (isoc_ci_cd_en2)

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o mnogih vidikih informacijske družbe v Evropski Uniji (EU). Napredek v razvoju informacijske družbe velja za nujnega, da bi izboljšali konkurenčnost industrije EU in na splošno izpolnili zahteve družbe in gospodarstva EU.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na mnoge načine vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi tako v službi kot doma, na primer pri komuniciranju ali spletnih nakupih. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do poskusov varovanja posameznikove zasebnosti.

Glavne statistične ugotovitve

Gospodinjstva in posamezniki

V zadnjih desetih letih je IKT postal splošno dostopen širši javnosti po dosegljivosti in ceni. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (55 %) gospodinjstev v EU-27 imela dostop do interneta. Ta delež je še naprej naraščal in leta 2011 dosegel 73 %, kar je za 3 odstotne točke več kot leta 2010. Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa, v letu 2011 jo je uporabljalo 67 % vseh gospodinjstev EU-27, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu 2006 – glej Sliko 1.

Najvišji delež (94 %) gospodinjstev z dostopom do interneta v letu 2011 je bil zajet na Nizozemskem (glej Sliko 2), tudi podatki za Luksemburg, Švedsko in Dansko pa kažejo, da je imelo v letu 2011 dostop do interneta najmanj devet od desetih gospodinjstev. Najnižja stopnja dostopa do interneta med državami članicami EU je bila opažena v Bolgariji (45 %). Dostop gospodinjstev do interneta pa je hitro porastel v Bolgariji, saj se je delež gospodinjstev z dostopom med letoma 2010 in 2011 povečal za 12 odstotnih točk. Romunija je bila poleg nje edina država članica, kjer je imela dostop do interneta manj kot polovica vseh gospodinjstev.

Na začetku leta 2011 je dobrih sedem od desetih posameznikov v EU-27, starih od 16 do 74 let, uporabljalo računalnik, podoben pa je bil delež uporabnikov interneta. Najmanj devet desetin oseb na Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu in na Danskem je uporabljalo tako računalnik kot internet. Manj kot polovica vseh posameznikov v starosti od 16 do 74 let pa je uporabljala računalnik in internet v Bolgariji in Romuniji. Dobra polovica (57 %) posameznikov v EU-27 je leta 2011 uporabljala internet za iskanje informacij o izdelkih in storitvah – glej Tabelo 1.

Med uporabniki interneta, torej posamezniki v EU-27, ki so uporabljali internet v treh mesecih pred raziskovanjem o IKT, jih je leta 2011 več kot devet desetin (93 %) dostopalo do interneta od doma, kot je prikazano v Tabeli 2. Za primerjavo, manj kot polovica tega podsklopa prebivalstva je dostopala do interneta v službi (42 %), kar je približno dvakratnik deleža tistih, ki so do interneta dostopali pri prijatelju, sosedu ali sorodniku doma (24 %). Velika večina uporabnikov interneta je dostopala do interneta vsak dan – glej Sliko 3.

Delež posameznikov, ki so po internetu naročili izdelke ali storitve za zasebno uporabo, se je povečal. V letu 2011 je 43 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, navedlo, da so najmanj enkrat opravili spletno naročilo – povečanje za 3 odstotne točke v primerjavi z letom 2010 (glej Sliko 4). Več kot dve tretjini posameznikov v Združenem kraljestvu, na Švedskem, Danskem in Nizozemskem je naročilo izdelke ali storitve prek spleta, medtem ko je to storila le petina posameznikov v Latviji, na Portugalskem, v Grčiji, Litvi in Italiji; najnižji delež posameznikov, ki so naročili izdelke in storitve prek spleta, je bil zajet v Bolgariji (7 %) in Romuniji (6 %).

Slika 5 prikazuje podatke, ki se nanašajo na uporabo interneta s strani posameznikov za družabno mreženje in vrsto drugih razmeroma novih dejavnosti, kot je iskanje po spletnih enciklopedijah, branje in objava mnenj o državljanskih ali političnih vprašanjih in sodelovanje pri spletnem posvetovanju ali glasovanju. Medtem ko je v povprečju 38 % posameznikov v EU-27 v starosti od 16 do 74 let sodelovalo v družabnih omrežjih v letu 2011, pa obstajajo velike razlike pri uporabi teh storitev glede na starostne skupine. Delež posameznikov v starosti od 55 do 74 let, ki uporabljajo družabna omrežja, je znašal 11 %, na drugi strani pa ta omrežja uporablja kar 80 % tistih v starosti od 16 do 24 let. To pomeni, da imajo družabna omrežja ključno vlogo za ohranjanje družabnih stikov v mlajši starostni skupini. Na splošno je najmlajša starostna skupina v primerjavi s starejšimi bolj uporabljala vse štiri dejavnosti, prikazane na Sliki 5.

Leta 2011 je imela večina posameznikov v EU-27 osnovno računalniško znanje, potrebno za kopiranje ali premikanje datotek ali map: to je veljalo za 63 % oseb, starih od 16 do 74 let, in 89 % oseb, starih od 16 do 24 let. Manj kot polovica prebivalstva (v starosti od 16 do 74 let) je uporabljala osnovne računske formule v preglednicah (43 %), približno tretjina je oblikovala elektronske predstavitve (31 %), vsak deseti pa je pisal računalniške programe (10 %). Delež oseb s tem računalniškim znanjem, starih od 16 do 24 let, je bil precej višji. Dve tretjini mlajše generacije je uporabljalo formule v preglednicah, skoraj šest desetin jih je oblikovalo elektronske predstavitve, petina pa jih je pisala računalniške programe.

Podjetja

Dvajsetina podjetij v EU-27 (zajetih v raziskovanje o uporabi IKT v podjetjih) na začetku leta 2011 ni imela dostopa do interneta (glej Sliko 6), velika večina (87 %) pa je za dostop do interneta uporabljala fiksno širokopasovno povezavo. Uporaba mobilnih širokopasovnih tehnologij se je hitro širila, deloma zato, ker so podjetja svojim zaposlenim priskrbela 3G-ključe USB, pametne telefone in druge mobilne naprave, saj je na začetku leta 2011 skoraj polovica (47 %) podjetij v EU-27 uporabljala mobilne širokopasovne povezave; to je bilo za 20 odstotnih točk več kot januarja 2010. Približno sedem od desetih podjetij v EU-27 je imelo svoje spletišče. Podoben delež podjetij je uporabljal internet za elektronsko oddajo izpolnjenih obrazcev državnim organom.

Na začetku leta 2011 je delež podjetij, ki so imela dostop do interneta, presegel 90 % v vseh državah članicah razen Romunije, Bolgarije in Madžarske, Romunija in Bolgarija pa sta bili edini državi članici, v katerih je imela svoje spletišče manj kot polovica podjetij – glej Tabelo 4. Na začetku leta 2011 je več kot tri četrtine vseh podjetij na Finskem za dostop do interneta uporabljalo mobilne širokopasovne povezave – glej Sliko 7. Ta številka je bila znatno višja kot v kateri koli drugi državi članici, več kot polovica podjetij pa je uporabljala mobilne širokopasovne povezave le še na Švedskem, v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Od januarja 2011 je približno tri četrtine vseh podjetij v EU-27 uporabljalo internet za pridobivanje obrazcev ali informacij od državnih organov, le malo manj (69 %) pa jih je državnim organom pošiljalo izpolnjene obrazce prek interneta; med najpogostejšimi operacijami slednjih je bila prijava DDV in socialnih prispevkov – glej Tabelo 5.

Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) je tehnologija, ki se lahko uporablja za namene samodejnega prepoznavanja in sledenja, in sicer za vrsto predmetov in v različnih situacijah; najpogosteje jo med drugim uporabljajo proizvajalci, ki uporabljajo oznake za spremljanje lokacije vsakega proizvedenega izdelka, in prevozna podjetja, ki uporabljajo oznake za spremljanje svojih vozil, primerna pa je tudi za domačo uporabo, saj je z njo mogoče izslediti ranljive ljudi. Na Sliki 8 so prikazani nekateri podatki, ki se nanašajo na delež podjetij, ki so januarja 2011 uporabljala RFID, in kažejo, da so v podjetjih EU-27 uporabljali RFID predvsem za identifikacijo oseb in nadzor dostopa.

Skupno je e-trgovanje predstavljalo okoli 14 % prometa med podjetji z najmanj desetimi zaposlenimi v EU-27, delež je segal od 1 % na Cipru do 25 % na Češkem leta 2010 (glej Sliko 9). Okrog 15 % podjetij v EU-27 je leta 2010 prodajalo izdelke ali storitve po spletu, kar je pomenilo manj kot polovico deleža podjetij (35 %), ki so opravljala spletne nakupe (glej Sliko 11). Odstotek podjetij, ki so prodajala po spletu, je bil najvišji v prenočitveni dejavnosti (58 %), najvišji delež podjetij, ki so opravljala spletne nakupe, pa so zajeli pri informacijskih in komunikacijskih storitvah (60 %).

Viri in razpoložljivost podatkov

Statistiki se dobro zavedajo težav, ki jih prinašajo hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT. Tako to področje doživlja precejšnji razvoj, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Statistika na tem področju se vsako leto ponovno ocenjuje, da bi zadovoljila potrebe uporabnikov in izražala hitri tempo tehnoloških sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih in raziskovanju o uporabi IKT v podjetjih. Ti letni raziskovanji uporabljamo kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da spremljamo razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno preučujemo druge vidike v določenih časovnih obdobjih. Na začetku sta se raziskovanji osredotočali na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa je bila vključena še vrsta tem (na primer e-uprava in e-trgovanje) in družbenoekonomske analize, kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, starost, razlike v izobrazbi in posameznikova zaposlitvena situacija v raziskovanju o gospodinjstvih ali analiza glede na velikost podjetij (mala, srednje velika in velika podjetja) v raziskovanju o podjetjih. Tudi obseg raziskovanja se glede na različne tehnologije prilagaja, tako da pokriva nove skupine proizvodov in sredstev za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom (podjetja in gospodinjstva).

Gospodinjstva in posamezniki

Raziskovanje o gospodinjstvih zajema gospodinjstva z najmanj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na odstotek gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte. Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki v starosti od 16 do 74 let, ki so uporabljali internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so uporabljali internet v povprečju najmanj enkrat tedensko v treh mesecih pred raziskovanjem. Referenčno obdobje za to raziskovanje je bilo prvo četrtletje leta 2011; obdobje raziskovanja je bilo v večini držav drugo četrtletje. V raziskovanje iz leta 2011 je bil vključen poseben modul o znanju na področju IKT.

Najpogosteje uporabljene tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni ali ISDN-telefonski liniji. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot tiste, ki imajo višjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni enako ali več kot 144 kbit/s.

Računalnik je opredeljen kot osebni računalnik, ki ga poganja eden od večjih operacijskih sistemov (Macintosh, Linux ali Microsoft); vključeni so tudi ročni računalniki ali dlančniki (PDA).

Naročanje izdelkov in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12 mesecev pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije prenočitev, nakup finančnih investicij, sodelovanje pri loterijah in stavah, spletne dražbe, prav tako pa spletne informacijske storitve, ki jih je treba neposredno plačati. Izdelki in storitve, ki se po internetu dobijo brezplačno, so izključeni. Naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto, so prav tako izključena.

Podjetja

Raziskovanje o uporabi IKT v podjetjih zajema podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi. Glede na dejavnost so vključena samo podjetja, ki imajo glavno dejavnost na področju predelovalnih dejavnosti, oskrbe z električno energijo, plinom, paro in vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, gradbeništva, trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, prometa in skladiščenja, gostinstva, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, poslovanja z nepremičninami, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter popravil in vzdrževanja računalnikov in komunikacijskih naprav (kot je opredeljeno v NACE Rev. 2 področja C do N razen oddelka 75 in skupina 95.1); finančne in zavarovalniške dejavnosti (področje K) so vključene v raziskovanje, vendar jih ta analiza ne vsebuje.

Podatke, zbrane z raziskovanjem podjetij, je mogoče razčleniti glede na velikost podjetja (po številu zaposlenih); predstavljeni so podatki za mala (10–49 zaposlenih), srednja (50–249) ali velika podjetja (250 ali več zaposlenih).

Podatki o uporabi IKT so razvrščeni glede na leto, v katerem je bilo raziskovanje izvedeno; večina podatkov se nanaša na stanje v januarju referenčnega leta oziroma leta raziskovanja. V raziskovanje iz leta 2011 je bil vključen poseben modul o uporabi javnih storitev. Kljub široki dostopnosti storitev e-uprave v Evropi na splošno pa obstajajo velike razlike pri uporabi teh storitev med državami članicami. Nekatere od teh razlik je mogoče pripisati temu, ali so elektronske prijave obvezne ali ne. V nekaterih državah ti upravni postopki potekajo le še prek elektronskih sredstev, medtem ko podjetja v drugih državah članicah lahko še naprej oddajajo prijave (na primer glede DDV in socialne varnosti) na papirju. Tudi v primeru obveznega oddajanja dokumentov prek elektronskih sredstev lahko nekatera podjetja v statističnih raziskovanjih navedejo, da dokumentov ne oddajajo elektronsko, saj to zanje lahko opravi tretja stranka (kot del zunanjega izvajanja nalog).

Ozadje

Širokopasovne tehnologije veljajo za pomembne, ko merimo dostop do interneta in uporabo slednjega, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovnih storitev velja za ključni pokazatelj na področju oblikovanja politik IKT. Vsesplošen dostop do interneta s širokopasovnimi povezavami velja za nujnega za razvoj naprednih storitev na internetu, kot so e-poslovanje, e-uprava ali e-učenje. Digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo, čeprav so druge možnosti, kot je uporaba kabla, satelita, optičnih vlaken in brezžičnih krajevnih zank, vedno bolj razširjene.

Do leta 2010 je bil okvir politik EU za IKT pobuda i2010, imenovana Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (COM(2005) 229 final), katere cilj je bil dvig učinkovitosti gospodarstva povsod v EU s pomočjo širše rabe IKT. Po opravljenem vmesnem pregledu je bila posodobljena strategija i2010 predstavljena aprila 2008, obravnavala pa je ključne izzive za obdobje 2008–2010.

Maja 2010 je Evropska komisija sprejela sporočilo Komisije glede Evropske digitalne agende (COM(2010) 245 final), strategije za uspešno digitalno gospodarstvo do leta 2020. Evropska digitalna agenda je ena izmed sedmih vodilnih pobud znotraj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ta opredeljuje politike in ukrepe, cilj katerih je čim bolj povečati koristi digitalne dobe v vseh delih družbe in gospodarstva. Agenda se osredotoča na sedem prednostnih področij za ukrepanje: ustvariti digitalni enotni trg, večja interoperabilnost, povečati zaupanje v internet in njegovo varnost, zagotoviti veliko hitrejši dostop do interneta, spodbujati vlaganja v raziskave in razvoj, izboljšati spretnosti in vključevanje digitalne pismenosti ter uporabljati IKT za spopadanje s težavami družbe, kot so klimatske spremembe in staranje prebivalstva.

Dodatne informacije Eurostat

Publikacije

• Science, technology and innovation in Europe (v angleščini)
• Science, technology and innovation in Europe – 2011 edition – Pocketbook (v angleščini)

Glavne tabele

• Information society, glej (vse v angleščini):

Information society statistics

Policy indicators (t_isoc_pi)

Telecommunication services (t_isoc_tc)

Computers and the Internet in households and enterprises (t_isoc_ci)

E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (t_isoc_sk)

Podatkovna zbirka

• Information society, glej (vse v angleščini):

Information society statistics

Policy indicators (isoc_pi)

Telecommunication services (isoc_tc)

Computers and the Internet in households and enterprises (isoc_ci)

E-commerce by individuals and enterprises (isoc_ec)

E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (isoc_sk)

Regional Information society statistics (isoc_reg)

Posebna področja

• Information society (v angleščini)

Metodologija / Metapodatki

• Computers and the Internet in households and enterprises (ESMS metadata file - isoc_bde15c and isoc_bde15d) (v angleščini)
• E-commerce by individuals and enterprises (ESMS metadata file - isoc_bde15c and isoc_bde15d) (v angleščini)
• E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (ESMS metadata file - isoc_bde15c and isoc_bde15d) (v angleščini)
• Policy indicators (ESMS metadata file - isoc_bde15c and isoc_bde15d) (v angleščini)
• Regional Information society statistics (ESMS metadata file - isoc_bde15c) (v angleščini)
• Telecommunication services (ESMS metadata file - isoc_tc_esms] (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in sliki (MS Excel)

• Information society: tables and figures (v angleščini)

Zunanje povezave

• OECD - Internet (feed) (v angleščini)

Glej tudi

• High-tech statistics (v angleščini)
• Information society statistics at regional level (v angleščini)
• Innovation statistics (v angleščini)